Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
Aci Urbajs
Ustvarjanje vezi
Seveda govorim o domačih živalih, čeprav so podtalni organizmi, ki živijo v zemlji: deževniki, pajki, stonoge, mikrobi, krti … na prvem mestu, z 10 tonami na mojo kmetijo in konji s svojo 1,2 tono so pravi poraženci. Tukaj se poraja dvom, če sploh rabimo domače živali na kmetiji ali pa so očem prikrite živalce dovolj.
Človek je bil v svoji preteklosti kar 98 % lovec in nabiralec, samo dva procenta njegovega obstoja sta namenjena kmetovanju. Nekako pred 15 do12.000 leti je dosegel kritično točko razvoja lovca. Evolucijska kretnica je oblikovala nov tip človeka: poljedelca, živinorejca, vaščana, meščana …
Kakšne so bile takrat vesoljne energije, da je do tega prišlo, si lahko predstavljamo vsak zase. Primerjava evolucijskega preskoka, ki so ga vodne živali naredile mnogo prej, ko so iz morja pričele naseljevati kopno, je umestna. Te živali se niso postopoma privajale na težnost, ko so zapuščala morsko breztežnost. Tudi prehod dihanja iz škrg na pljuča ni mačji kašelj. Prve vodne živali, ko so utrjevale pot na kopnem, niso elegantno zaplavale nazaj v morje, ko so se utrudile. Bile so prisiljene, da se prilagodijo. Da naredijo to pot!
Podoben evolucijski preskok pri človeku se je zgodil, ko je udomačil divjo žival, izbral travniška semena, jih posejal na njivo, si iz gozda izbral sadna drevesa in skrbel zanje. Lovec in nabiralec je postal kmet.
Ta trenutek antropolog Jarad Diamond označuje kot človeško največjo napako v zgodovini odnosa do matere Zemlje. Dodaja: ‘V razmeroma kratkem času je bilo življenje lovcev in nabiralcev izkoreninjeno. Nastajati so začele vasi, mesta, države. Razvoj je terjal davek: epidemije, družbeno razslojevanje, obsežne vojne. Ene redkih skupin ljudi, ki še danes živijo kot lovci in nabiralci v Tanzaniji, se imenujejo Hadzi. Se ne vojskujejo, nikoli ne živijo v večji skupini, da ne bi izbruhnile bolezni, ne pomnijo lakote, imajo uravnoteženo prehrano in imajo neverjetno veliko prostega časa. In v vseh teh tisočih letih so pustili komaj kakšno sled na pokrajini.’
Bodinamiki na ta trenutek gledamo kot na sporočilo boginje Demetre, da je prišel čas za sobivanje ljudi, živali in rastlin na skupnem mestu. Opazovanje zvezd, letnih časov, luninih men je botrovalo risanju, računanju, pisanju. Koledar je kmetu služil kot orodje, da je sejal v pravem času in požel pred deževnim obdobjem. Posledično so nastajali viški pridelkov, ki so spodbudili trgovino. Individualne spretnosti in naravne danosti so botrovale delitvi dela.
Se nadaljuje.