Zima 2012,
letnik VIII, številka 4
Alja Tasi
David L. Brierley, waldorfski pedagog
V Sloveniji že več let uspešno delujejo waldorfske šole v Ljubljani, Mariboru, Celju in Radovljici. Več je tudi waldorfskih vrtcev, a še nobenega na Primorskem. David L. Brierley, eden najbolj priznanih strokovnjakov na področju waldorfske pedagogike, si s tem ne beli glave. Njegova ambicija ni, da bi waldorfske šole in vrtci prevladali nad državnimi. Gre predvsem za ozaveščenost staršev. Oni morajo razmisliti, kakšne vzgojne vrednote zagovarjajo, in z njihove strani mora priti pobuda za drugačne vrtce in šole, je prepričan Brierley.
‘Na Norveškem vsi poznajo waldorfsko šolo. Premier Jens Stoltenberg je obiskoval to šolo, prav tako mož norveške princese in veliko drugih znanih osebnosti. Tam o waldorfski šoli ne razmišljajo kot o alternativi, ampak bolj kot o dopolnitvi šolskega sistema. Je impulz za izmenjavo idej z državnim šolskim sistemom. Debata neprestano poteka.’
Zakaj tako zanimanje ravno na Norveškem?
‘Vprašanje ni, waldorfska šola da ali ne. Gre za vprašanje zavesti populacije, za vprašanje, kakšne vrednote želimo v današnji družbi in s kakšnimi vrednotami želimo, da odrastejo naši otroci. Ko starši oblikujejo te vrednote, se začnejo ozirati po alternativah. Zelo pomembno je, da gre za zavestno odločitev staršev, kakšne vrednote želijo za svoje otroke in svojo družino. Če jih najdejo v waldorfski šoli, tudi prav.’
Kaj se vam zdi pri vzgoji najbolj pomembno?
‘Zame je zelo pomembna kreativnost. Vzgoja mora iti v korak s časom. Vprašati se moramo, kaj vsi skupaj potrebujemo, da bomo napredovali. Danes, v času krize, vlada strah. Kako bomo razrešili ta problem? S standardizacijo ali tako, da bomo otroke vzgajali kreativno? Šolski sistem v glavnem temelji na ideji, da moraš pridobiti določeno količino znanja, da bi zadostili družbenim potrebam. To je splošno uveljavljeno mnenje, ki pa ne zadovoljuje nujno potreb bodoče družbe. Učiš se in tvoje znanje preverjajo na osnovi preteklih podatkov in izkušenj.’
Kako naj mladi ljudje zadostijo izzivom prihodnosti?
‘Ni najpomembneje, kaj so se naučili, ampak kako bodo to izrazili, kako bodo povedali svoje mnenje. Ko pride človek v leta, se morda vpraša, kako je preživel svoje življenje. Je dobro živel? Človek ima dober občutek, če je na svoj način izrazil svojo enkratno osebnost. Lahko je to gospodinja, ki je v svoji družini ustvarila enkratno vzdušje v skladu s svojimi najglobljimi vrednotami. Nihče tega ne bi mogel narediti na enak način. To je prihodnost.’
Je to v današnjem izobraževalnem sistemu mogoče doseči?
‘Na žalost ne. Če znanje preverjaš s testi, kjer je pravilen odgovor znan že vnaprej, potem je ocenjevanje enostavno. Laže obvladuješ sistem. Vendar v tem primeru motivacija prihaja od zunaj. Učiš se, ker imaš izpit, in ne zato, ker te nekaj navdušuje. To vodi v frustracije, ki jih danes lahko opazimo na vsakem koraku. Tretjina učencev opusti šolanje v srednji šoli.’
Preberite več v tiskani izdaji.
Objavljeno v Primorskih novicah 19. 11. 2011.