Zima 2012,
letnik VIII, številka 4
dr. Aric Sigman
Kardiovaskularne bolezni
Skupna ameriško-evropska raziskava je ugotovila, da je čas pred TV zaslonom povezan s povišanim krvnim pritiskom (hipertenzijo) pri otrocih. Raziskovalci verjamejo, da je tveganje lahko takojšnje in ni le pokazatelj kasnejših problemov.
Študija otrok, ki so že bili pretežki, je pokazala, da sta resna debelost in dnevni čas pred televizijo pomembna neodvisna napovednika visokega pritiska pri teh otrocih. Otroci, ki so dnevno gledali televizijo 2 do 4 ure, je bilo 2,5 krat večje tveganje za visok pritisk kot tisti, ki so jo gledali manj kot 2 uri. Pri otrocih pa, ki so jo gledajo več kot 4 ure na dan, je 3.3 x več možnosti za visok krvni pritisk.
Tudi španska raziskava je pokazala, da obstaja povezava med gledanjem televizije in tveganjem za kardiovaskularne bolezni. Krvna analiza pri mladostnikih, ki pred televizijo preživijo več kot 3 ure na dan, so odkrili občutno manj ugodno razmerje med nivojem holesterola, glukoze, polipropilena A1. Opazili so tudi negativni vpliv gledanja televizije na obseg pasu.
Slika se prikazuje skozi daljše obdobje raziskovanja. Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Otagu, Nova Zelandija in je bila objavljena v reviji The Lancet, je na primer pri 1000 otrocih več kot 26 let proučevala povezavo med navadami glede gledanja televizije in njihovim zdravjem. Odkrila je, da so otroci v starostjo med pet in 15 let, ki so televizijo gledali več kot dve uri na dan, v kasnejših letih razvili pomembne znake zdravstvenega tveganja. Raziskava je prišla do zaključka, da je ne glede na druge dejavnike, 15 % primerov zvišanega holesterola, 17 % debelosti in 15 % slabega kardiovaskularnega stanja povezanih z gledanjem televizije mnogo let pred tem, ko so bili ti odrasli še otroci.
Smrtnost
Mnoge nove raziskave so odkrile povezavo med gledanjem televizije in predvideno življenjsko dobo. Raziskava, ki je sledila okoli 9 000 ljudem, starejšim od 25 let, je odkrila, da se z vsako nadaljnjo uro gledanja televizije na dan za 18 procentov poveča smrtnost zaradi težav s srcem ter za 11 procentov poveča zaradi različnih drugih vzrokov. Tisti odrasli, ki so gledali televizijo več kot 4 ure na dan, so imeli 80 % več možnosti, da umrejo zaradi kardiovaskularnih bolezni kot tisti, ki so jo gledali 2 uri ali manj, in 46 % več možnosti, da umrejo zaradi različnih drugih vzrokov. Ugotovitve so bile neodvisne od tega, ali je bila oseba preveč debela, kar je kazalo na to, da gledanje televizije nezdravo vpliva na sladkor in maščobe v krvi.
Sporočilo raziskav je preprosto. Zmanjšanje gledanja televizije lahko občutno zmanjša tveganje za diabetes, bolezni srca in prezgodnjo smrt.
Raziskovalci vse bolj verjamejo, da medicinsko ni isto, ali sedimo v brezdelju ali pred TV zaslonom, ter da je potrebno to dvoje proučevati ločeno, saj bi utegnilo biti oboje pomembno za razvoj in preprečevanje kardiovaskularnih bolezni.
Fizična pripravljenost
Gibčnost in mišična pripravljenost otrok je v zadnjih 10 letih znatno upadla. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Acta Pediatrica, je odkrila, da je moč rok pri desetletnikih upadla za 26 procentov. Znanstveniki poročajo, da so telesa otrok zdaj sestavljena iz več maščobe in manj mišic in da je zelo verjetno, da je vzrok temu sedenje pred televizorjem ali igranje računalniških igric.
Nekateri raziskovalci menijo, da je potrebno čas pred zaslonom in pomanjkanje fizične aktivnosti obravnavati ločeno. Evropska študija o mladih je odkrila, da sta gledanje televizije in fizična aktivnost neodvisno druga od druge povezani s tveganjem za presnovo otrok in ju je zato potrebno pri preventivnih ukrepih obravnavati ločeno.
Obetavna raziskava iz katedre za javno zdravje na univerzi Cornell je nakazovala, da obstaja močno naravno nasprotje med časom pred zaslonom in fizično aktivnostjo in da bi otroci, če bi jim omejili čas pred zaslonom, spontano postali fizično bolj aktivni, ne da bi starši za to karkoli naredili. Mnenje, da morajo odrasli nekaj narediti za otroke ali z njimi, ker sicer ne bodo aktivni, ne drži. Da se fizična aktivnost pojavi spontano, lahko vidimo v mnogih deželah po svetu, kjer imajo otroci le malo ali sploh nimajo dostopa do ekranskih medijev.
Možgani
Medtem ko vlada mnenje, da je igranje računalniških igric bolj stimulativno kot pasivno gledanje risank, pa dokazi kažejo, da je tudi ta interaktivna tehnologija povezana z omejeno nevrološko aktivnostjo. Študija, ki je primerjala razlike v možganskem pretoku krvi pri otrocih, ki so igrali računalniške igrice, in tistimi, ki so delali zelo preprosto, ponavljajoče se seštevanje enomestnih števil, je na primer odkrila, da so v primerjavi z delovanjem možganov pri računski stimulaciji, računalniške igrice stimulirale le aktivnost v tistih delih možganov, ki so povezani z vidom in gibanjem. Enostavno seštevanje pa je aktiviralo celotno področje leve in desne možganske poloble, česar pri igranju računalniških igric ni bilo. Odkritje je Svetovno združenje nevrologov opisalo takole: računalniške igrice zavirajo proces razvoja frontalnega dela možganov in pri otrocih prizadenejo zmožnost nadzora asocialnih elementov obnašanja … alarmantno je, da so računalniške igrice zavrle razvijajoči um. (Kawashima, 2001).
Zanimivo je, da je neka nova študija v medicinski reviji Pediatrics raziskovala vpliv le nekaj minut gledanja risank na televiziji na intelektualne funkcije frontalnega dela možganov pri štiriletnikih. Te prefrontalne zmožnosti imenujemo otrokove zmožnosti delovanja, ki podpirajo ciljno vedenje, vključno s pozornostjo, delovnim spominom, zmožnostjo zadrževanja, reševanje problemov, samokontrole in odloga zadovoljitve. Zmožnost delovanja je tista, ki jo vedno bolj prepoznavajo kot ključ do pozitivnega socialnega in kognitivnega funkcioniranja in je močno povezana z uspehom v šoli.
Ugotovili so, da ima le 9 minut gledanja risanke, kjer se vse dogaja zelo hitro, takojšnji negativni vpliv na zmožnost delovanja štiriletnikov … česar bi se morali starši majhnih otrok zavedati. (Lillard Et Peterson 2011).
Pri mladoletnikih, ki preživijo prekomerno časa na internetu, nekateri jih imenujejo računalniške odvisnike, so globoko v možganih odkrili mnoge strukturne spremembe. Trinajst raziskovalcev iz sedmih ustanov je odkrilo, da so bila mnoga področja v možganih teh mladostnikov pri nekaterih celo 10 do 20 procentov manjša. Poleg tega se je zdelo, da se je površinska možganska snov krčila v skladu z dolžino internetne odvisnosti. Študija je tudi namigovala, da bi to možgansko krčenje lahko imelo negativne učinke, kot je zmanjšano zadrževanje neprimernega obnašanja in zmanjšana usmerjenost k cilju (Yuan e tal 2011). Nova študija pa je še bolj natančna. Poroča o ‘zelo razširjenih redukcijah’ v stanju in velikosti možganskih celic v ‘važnejših povezavah bele snovi … v vseh delih možganov, vključno z orbito-frontalno belo snovjo … ‘ (Lin e tal, 2012).
Motnje spanja
Vedno več raziskav je odkrilo, da otroci danes manj spijo, kot so prejšnje generacije in imajo več težav s spanjem. Pri različnih starostnih skupinah, vse od dojenčka do odraslih, so odkrili pomembno zvezo med izpostavljenostjo televiziji in težavami s spanjem.
Študija 2068 otrok je odkrila, da je gledanje televizije med otroci do drugega leta povezano z nerednim spanjem. Druga študija 5 do 6 letnikov je odkrila, da sta aktivno gledanje TV in pasivna izpostavljenost povezana s krajšim spanjem in splošnimi spalnimi težavami. Še več, pasivna izpostavljenost televiziji več kot dve uri na dan je bila močno povezana s težavami s spanjem.
Sprožilec avtizma?
Avtizem je kompleksna motnja, za katero menijo, da ima genetske osnove, ki pa jih je mogoče sprožiti z drugimi dejavniki. Študija na Cornell univerzi zdaj nakazuje, da je lahko zgodnje gledanje televizije takšen sprožilec avtizma. (Waldmann e tal 2006, 2008).
Se nadaljuje.
Na voljo vam je članek v celoti.
prevod: Marina Nuvak