Prestranek, leto 1860

Zima 2013,
letnik IX, številka 4

Ashoff Guenther

Slovenska kraška pokrajina je prvi dom staršev Rudolfa Steinerja in njegov vstop v zemeljski svet

V povezavi z raziskovanjem požiga prvega Goetheanuma (Goetheanum 42/2005, 3/2007) je Günther Aschoff pregledal številne dokumente v arhivih Rudolfa Steinerja. Skozi ta proces je opazil, da je v številnih publikacijah, ki se posvečajo datumu rojstva Rudolfa Steinerja, ostalo precej nejasnosti. Tako je po pooblastilu Delovne skupnosti v Dornachu, ki se posveča arhivom in zgodovini, zbral vse, kar se je dalo zbrati v zvezi s Steinerjevim rojstvom in njegovim rojstnim krajem. Rezultat te raziskave prinaša na svetlo, da je rojstni datum Steinerja 27. februar 1861 in ne 25. februar.

V nasprotju z objavljenimi podatki se Steinerjev oče ni rodil 23. junija v Gerasu, temveč v Trabenreithu¹.² Steinerjev oče je bil po poklicu gozdni čuvaj. Ko so se njegovi starši preselili v Geras, je Johan Baptiste Steiner odšel na gimnazijo.

Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. In v letošnjem letu se je zapolnila še pomembna vrzel, manjkajoča podoba kraja in pokrajine, v katero se je utelesil Rudolf Steiner. Prestranek je manjši kraj v južni Sloveniji, ki leži ob progi t.i. Južne železnice Dunaj – Ljubljana- Trst. Našli smo litografijo kraške pokrajine iz leta 1858 z dvorcem Žrebčarne v Prestranku in železniško postajo, kjer je leto kasneje nastopil službo oče Rudolfa Steinerja in po dosedanjih podatkih naj bi se v bližnji Slavini 8. maja 1860. leta tudi poročil. Tik pred izidom tega članka pa je iz Dornacha g. Günther Aschoff poslal sporočilo z novim odkritjem, namreč, da se je bodoči par tik pred poroko v Slavini moral nenadoma preseliti v Kraljevec na novo službeno mesto in tako se je poroka zgodila 6 dni kasneje dne 14. maja v kraju Draškovec. Zanimivo dovolj, da se raziskovalec poglobi v dogajanje, kaj je botrovalo tolikim spremembam in napačnim navajanjem ob prihodu tako pomembnega duhovnega človeka, kot je Rudolf Steiner. (daljši pripis k prevodu članka sledi na koncu, op.p.)

Starši so se preselili v Geras, kjer je obiskoval gimnazijo. Nato je pomagal kot gozdni čuvaj, ki je na konju skrbel za gozd grofije Hoyos, pozneje pa živel in delal v kraju Horn na Dolnjem Avstrijskem. Tam je srečal šiviljo Franzisko Blie , ki je bila rojena 8.maja 1834. Leta 1858 sta se odločila, da se bosta poročila. Najprej je moral zaprositi za dovoljenje grofijo³. Vendar so oni želeli, da službo gozdnega čuvaja opravlja kot samski in poroke niso dovolili. Zato se je Steinerjev oče odločil, da bo zamenjal službo in pričel delati na Južni železnici, ki so jo takrat gradili do Dunaja. Izučil se je za delovno mesto telegrafista. V maju 1859 je pričel z delom na železniški postaji Prestranek, ki leži med Postojno in Št. Petrom na krasu (danes Pivka) in je od Trsta oddaljena kakšnih 30 km. Prestranek je sicer majhen, nepomemben kraj, vendar blizu gradu z dvorno žrebčarno, kjer so vzrejali mlade konje-žrebeta ‘velikih’ lipicancev za Dunajsko kraljevo šolo jahanja, sama žrebitev pa je bila vedno v Lipici, kjer je bila čreda plemenskih kobil. Železnico so speljali do Prestranka prav zaradi vzreje konj in prepeljevanja konj na Dunaj. Zgovorno je dejstvo, da je Johan Baptiste Steiner imel iz prejšnje službe tudi prave veščine za delo s konji.

V Prestranku še danes stoji Grad, ki je bil v 16. st. last baronov Edlingov, pozneje baronov Oberburških, vmes je bilo še nekaj lastnikov vse dokler ga od stiške opatije ni leta 1728 kupil cesar Karel VI. v habsburško last. Tu je ustanovil dvorno žrebčarno, podružnico kobilarne v Lipici⁴. (op.pr.)

Poroka staršev Rudolfa Steinerja

Na dan 14. januarja leta 1860 je Johann Baptiste Steiner iz okrožja Geras prejel dovoljenje, da se lahko poroči. Na dan 20. marca je zaročni par imel t.i. izpit za zakonce v pisarni katoliškega duhovnika v Hornu (mesto blizu Dunaja). Takrat so preverili vse papirje in tudi versko znanje. Po tem se je zaročni par vrnil na delo na železniško postajo v Prestranek, kjer sta tudi živela. Praviloma bi poroka morala biti v nevestini vasi prebivanja. V poročni knjigi v Hornu na dan 8. maja 1860 pa piše, da se je poroka zgodila v župnijski cerkvi v Slavini (prafara blizu Postojne v Sloveniji, op.pr.), pod katero je sodil Prestranek. Pred tem nismo vedeli, kdaj se je poroka zgodila. Franziska Blie je morala pešačiti do Dunaja, da je ujela vlak južne železniške proge do Prestranka. Tam sta oba živela do poroke, ko sta se morala, kot smo že navedli, nenadoma preseliti v Kraljevec zaradi premestitve Johana Baptiste Steinerja na novo delovno mesto. Par je živel na številki 24. Steinerjev oče je bil na železniški postaji vedno v službi po tri zaporedne dni in noči.

Rojstvo na železniški postaji Kraljevec

Prihod otroka se je bližal. Rojstvo se je zavleklo iz 26. na 27. februar, 1861. Predvidevamo lahko, da je oče Johann prosil Franzisko, da pride k njemu na postajo za porod, da ne bi bila sama doma. Na železniški postaji v Kraljevcu je bila manjša spalnica in pisarna za obveznosti železniškega vodjo pisarne in tudi čakalnica⁵. Tako se je Rudolf Steiner rodil okoli 27. februarja 1861 ob 23.15 na železniški postaji Kraljevec. O svoji rojstni uri je Rudolf Steiner spregovoril kasneje, bodisi na konferenci v Münchnu, 1907, ali med konferenco v Budimpešti, 1909. Astrolog Alan Leo je na obeh konferencah predaval o astrologiji in tozadevnem vprašanju. Tako je bilo, da je bil čas rojstva Rudolfa Steinerja prvič znan.⁶

Ob rojstvu so bili prisotni torej starši, načelnik železniške postaje Laurentius Diem in njegova žena, gospa Josefa Jakl, kot botra in babica. Nudila je podvezavo popkovine ob rojstvu. Zaradi nekega razloga je bila podveza preslaba in je novorojenček izgubil veliko krvi, zato so se starši odločili takoj poklicati župnika na nujni krst. Krščen katolik lahko tudi sam izvrši krst in mora izreči besede: ‘Krstim te v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!’ Bilo je skoraj polnoči ali malo po tem in nihče od prisotnih ni želel, da bi novorojeno dete umrlo brez krsta.
Naslednjega dne so krst z maziljenem dopolnili v cerkvi v Draškovcu. Službujoči župnik Gabriel Metritz je zapisal, da sta se rojstvo in krst zgodila na dan 27. februarja leta 1861 pod imenom ‘Adolphus Laurentius Josephus Steiner’. Kot kraj bivanja je zapisal Kraljevec 24. Na koncu je zapisal ime ‘Gabriel Mestritz’ kot pooblaščeni župnik, ki je prisostvoval krstu.

Zakaj je bilo v krstni knjigi napačno ime? Odgovora ne poznamo. Ampak v prvem zvezku pisem, ki se pojavi leta 1948 in je posebej poudarjeno prav v avtobiografskem predavanju iz leta 1913, da je bilo njegovo krstno ime Rudolf Joseph Laurenz⁷. Avtobiografsko predavanje je zapisoval Carlo Picht, ki je ob smrti Rudolfa Steinerja na dan 30. marca 1925 stopil v stik s Steinerjevo sestro Leopoldino Steiner v Hornu in z njo govoril. Na temelju tega pogovora je prišel na dan datum rojstva in oblikovan stavek: ‘Rojstni datum Rudolfa Steinerja se je podaljšal iz 26. na 27. februar 1861 iz nuje za čimprejšnji krst. Krst, ki se je potem zgodil, je bil v Draškovcu poleg Kraljevca pod imenom Rudolf Lorenz Steiner.
(Polaganje temeljnega kamna za stavbo Sv. Janeza v Münchnu je bilo tudi načrtovano za 27. februar.)⁸

Zmeda pri dokumentaciji

Skozi objavljeno vizijo o tridelnosti družbe (The Threefold Commonwealth) je bil večkrat verbalno napaden; v tistem času je pričel nositi s seboj spričevalo o katoliškem krstu, ki ga je drugim tudi večkrat pokazal. V predavanju, 8. junija 1920, na primer na koncu pove: ‘Bil sem otrok dobrih katoliških krščanskih staršev in sem bil krščen 27. februarja 1861.⁹ leta. To vsaj posredno priča o urgentnem krstu.

Torej, datum 27. februar je edini avtentični rojstni datum, ki ga je uporabljal Rudolf Steiner in njegovi starši. V času, ko je končal gimnazijo v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt), so starši dali v Kroniko datum rojstva 27. februar 1861. Po končani gimnaziji je odšel na Tehnično višjo šolo. Takrat je potreboval potrdilo in Cerkev je v tistem času zagotovo bila avtoriteta kot nobena civilna v tistih dneh. Kako pomembna je bila cerkvena avtoriteta v tistih časih … Steinerjeva sestra Leopoldina, rojena v Postfachu, je poskušala dobiti potrdilo o krstu, pa ji ni uspelo, ker je duhovnik pozabil vnesti njeno ime v Krstno knjigo. Tako je morala ostati brez potrdil o identiteti do svoje smrti, 1. novembra 1927.¹⁰

Potrdilo o krstu Rudolfa Steinerja so morali pridobiti od duhovnika iz Draškovca, kamor je sodil Kraljevec. Vsakomur je razumljivo, kako sta bila nejevoljna njegova starša, ko sta prejela dokument, ki je prispel v Neudoerfl, in ugotovila, da je napisano napačno lastno ime kot tudi kraj rojstva. Pisalo je Kraljevec 24 namesto Železniška postaja in pisarna in ime Gabrijela Mestrica. Starši so odšli k duhovniku Joahnnu Widderju v Neudoefll in ga prosili, da bi pripravil novo kopijo krstnega potrdila. In to potrdilo o krstu so prejel in je tudi ostalo.

Dve fotografiji potrdila o krstu

Obstajata dve fotografiji tega na novo pripravljenega krstnega potrdila. Eno je z dne 1. februar 1914, ko je Rudolf Steiner prosil Maxa Benzingerja, da ga fotografira, drugo pa je iz let med 1918 do 1920, iz tako imenovanega obdobja tridelnosti (Threefold Commonwealth), ko je bil Rudolf Steiner oblegan in napadan s skrajno neprimernimi sumničenji. V tistem času je krstno potrdilo ponovno fotografiral Benzinger. Fotograf je izvode razdelil med člane, ki so se udeležili predavanj o tridelnosti družbe. Tako, da so imeli v rokah dokaz o izvoru Rudolfa Steinerja in njegovi katoliški vzgoji.¹¹

Na fotografiji z dne 1. februarja 1914 je bilo skoraj vse uspešno dešifrirano, le nekaj mest je bilo z malimi dodatki samo delno dešifrirano. S te fotografije je jasno videti, da so starši prvo ime Adolphus spremenili v Rudolf in kraj rojstva v ‘Železniška postaja Kraljevec’, kar je izpisal duhovnik v Neudoerflu. K botroma Lorenzu Diemu in Josefi Jakl so tudi dodali ‘postajenačelnik’. In za imeni krstnega duhovnika in pisarne lahko razberemo ‘priče krstu’, s čimer navaja starše in botre ter dejstvo, da je bil potreben nujni krst, in da so to tudi izpostavili.

Druga fotografija krstnega potrdila iz leta 1918/20 je tako neločljiva, da se odločilna mesta, kjer sta zapisano rojstvo in krst, tako nerazločna, da to lahko razbere samo človek, ki ve, kaj bi moralo tam pisati. A že v naslednjem okencu je ’25’. Če sklepamo po fotografiji iz leta 1914, se ta številka naslanja na leto rojstva 1861. S fotografije 1914/20, ki so jo razdelili, bi človek lahko razumel, da bi glede na krstno potrdilo rojstvo lahko bilo 25. Obstajata dve pismi Evgenije Bredow Rudolfu Steinerju iz leta 1921, v katerem ona navaja rojstni dan 25. februar 1861.¹² Tako si lahko predstavljamo, da je v različnih pogovorih med ljudmi krožil datum 25.

Različne nejasnosti

Celo Rudolf Steiner sam je postal negotov, saj je od staršev vedel, da je bil krščen 27. februarja v cerkvi,-in da se to ni moglo zgoditi na dan rojstva. Tako je verjel precej časa, da je datum njegovega rojstva na dan 25. februarja. Ta problem se je razčistil 3. oktobra 1923, ko je šel Steiner poslednjič obiskat svojo sestro Leopoldino v Horn, tudi z namenom, da spregovorita o njegovem rojstvu, in da razčistita nekatera vprašanja. V tem času je Rudolf Steiner pričel pisati avtobiografijo Pot mojega življenja (The Course of My Life). Na pričujoči skici za začetek njegove avtobiografije, verjetno pred 1923, je zapisal na kos papirja: ‘Moje rojstvo pade na 25. februar 1861. Dva dni kasneje sem bil krščen.¹³ Iz tega lahko predvidevamo, da je Rudolf Steiner vedel, da je bil krščen dva dni po rojstvu. Ta papir, ki je shranjen v arhivu Rudolfa Steinerja, je edini, kjer je z njegovim rokopisom zapisan datum 25. februar 1861. Ta papir se nikjer ni uporabil ali objavil v nobeni povezavi. Namesto tega je 9. decembra 1923. leta v Das Goetheanum (Goetheanum), revija, št. 18, prvikrat natisnjeno: Rodil sem se v Kraljevcu, 27. februarja 1861 – skoraj enako, kot se pojavi v avtobiografskem predavanju 4. februarja 1913, ko se je moral braniti proti neresnicam.¹⁴

Tako ne more nihče reči, da je Rudolf Steiner nameoma prikrival pravi datum svojega rojstva, saj mu nič na svetu ni bilo bolj pomembno od resnicoljubnosti. Glede na odzive študentov ezoterike, tako kot članove FM (Večna skrivnost – The Mystica Aeterna) je vsem znano, da jim je Rudolf Steiner postavljal visoke zahteve glede iskrenosti in poštenja. Tako bi lahko težko rekli, da je človek, ki je imel tako visoke zahteve, posredoval napačen datum rojstva namenoma ali iz kakršnih koli zavajajočih nagibov.

Tako je smiselno, da predvidevamo, da je bil Rudolf Steiner rojen 27. februarja 1861- Na vseh dokumentih – bodisi ob vpisu na Tehnično višjo šolo na Dunaju aliv Arhivu v Weimarju ali na tistih v povezavi z njegovim časom v Berlinu, na vseh vpisnih formularjih, ki jih je moral izpolnjevati, ko je obiskoval svoje starše v Hornu, je zapisan 27. februar 1861 kot njegov rojstni datum.

Povezava s svetovno zgodovino

Kakšne misli se porodijo ob datumu 27. februar? Tu lahko le na kratko omenimo, v kako velike povezave se umešča rojstvo Rudolfa Steinerja. Na dan 27. februarja 1784 je umrl grof St. Germaina v Eckenfoeru. 11-krat 7 let kasneje je bil rojen Rudolf Steiner. O pomenu tega števila predava Rudolf Steiner v ciklu Evangelij po Mateju. V predavanjih od 4. do 16. decembra 1904 navaja, da je bil grof Sv. Germain inkarnacija Christiana Rosenkreuza.¹⁵ Steiner je svojo povezavo s to osebnostjo nenehno in pogosto omenjal ter opisoval, kako tesno je bila povezana ta osebnost s tem, kar je moral sam narediti v svojem življenju.

Karl Koenig je izpostavil še bolj nenavadno informacijo v Sporočilih(‘The Correspondence’) Mitteilungen 1955, ki so izšla iz nemškega antropozofskega dela (Velika noč, 1955, str. 64) objavljenega pod naslovom 1860 let pred in 1860 let po Misteriju na Golgoti. Tam omenja predavanje iz dne 6. februarja 1920¹⁶, kjer pojasnjuje, da je znanje o reinkarnaciji izumrlo po 1860. letu pred Kristusom, pred misterijem na Golgoti. Po tem času je imel lahko kdo sporočila ali notranje občutke o tem, vendar pa znanje o reinkarnaciji ni bilo več prisotno. Naloga Karla Koeniga je bila, da dejstvo o reinkarnaciji obelodani. Dovolj presenetljivo je dejstvo, da sta se prav v letu 1860, po preobratu časov, starša Rudolfa Steinerja odločila, da se poročita … in da je bil pozneje rojen Rudolf Steiner ter bil sposoben prinesti novo znanje o reinkarnaciji v vseh njenih razmerjih. Ta čas pred 1860 vsebuje 100 luninih vozlov (od 1. januarja 0001, po Golgoti, do 20. decembra 1859). Lahko bi torej rekli, kot to navaja Karl Koenig v svojem eseju, da leto 1860 pripada k pomembnim datumom biografije Rudolfa Steinerja. In tako si lahko razložimo uganko, kako da sta se starša odločila za poroko pod tako neugodnimi pogoji.

Naslednji pomemben datum je 1897, ko Steiner zapusti Nordoefl, da bi obiskoval Tehniško strokovno šolo na Dunaju in zaprosi za izdajo potrdila o krstu, to je čas, ko se je pričela Mihaelova doba. Drugi pomembni datumi v zvezi s človeško zgodovino se tudi povezujejo z življenjem Rudolfa Steinerja. To so: leto 1899, konec dobe Teme ali ‘Kali Yuge’, leto 1909, doba začetka zaznavanja eteričnega Kristusa, leto 1910, ko Rudolf Steiner prvič spregovori o zaznavanju eteričnega Kristusa na dan 12. januarja v Stockholmu. Spoštovanja vredno je tudi, da je 22. januarja 1910 umrl oče Rudolfa Steinerja, in sicer prav v času zgoraj navedenega obdobja. Iz teh znamenj lahko uvidimo, v kako pomenljivih povezavah s svetovno zgodovino se je zgodilo rojstvo Rudolfa Steinerja.

In vse to privede do dejstva – in o tem je tudi on sam govoril na svojih predavanjih, da je datum njegovega rojstva 27. februar 1861.

Pripis k prevodu

V dosedanjih omembah Železniške postaje Prestranek v tuji in tudi domači literaturi v povezavi z Rudolfom Steinerjem se ne izpostavlja, da leži ta kraj v današnji Sloveniji.
Enako velja za prvotno izbran in doslej navajan kraj poroke staršev Steiner Slavina, prafara s cerkvijo, in jo ljudje po legendi imenujejo Marija na jezeru in je posvečena Mariji Vnebovzeti. Romarski kraj Slavina je bilo osrednje svetišče področja t.i. Postojnskih vrat, kjer je življenje vedno prehajalo s celine do morja proti Reškemu in Tržaškemu zalivu in tudi v obratni smeri.¹⁷

Prestranek (Prestranegg) nosi še danes enako ime kot 1860. leta, le kraj Sv Peter, ki se ob njem takrat navaja kot najbližja pomembnejša železniška postaja, se danes imenuje Pivka. Marsikdo je iskal podobo Prestranka iz tistega časa, da bi dopolnili biografijo Rudolfa Steinerja, pa očitno niso iskali na pravem kraju. Kajti sam Prestranek današnji Sloveniji ne pomeni veliko, vsaj rečemo lahko, da redki Slovenci vedo zanj. V času Avstro:Ogrske monarhije pa je bil to dragocen kraj z gradom, v katerem je bila žrebčarna kobilarne Lipica in še danes deluje. V čudoviti pokrajini na jugu Slovenije že pet stoletij poteka vzreja lipicancev.

Zgodba o lipicancu se prične v letu 1580, ko je nadvojvoda Karel, tedanji regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Istre in Trsta, podpisal pogodbo o nakupu Lipice, ki je bila pred tem last tržaškega škofa Coreta. Pogodba zajema tudi škofovsko kobilarno kraških konj. Leto 1580 velja s tem za leto ustanovitve kobilarne Lipica. Razlog, da so cesarsko-kraljevo dvorno kobilarno ustanovili prav v Lipici in da je doživela táko razširitev ter ugled, najdemo v takrat zelo cenjenih vplivih posebnosti kraške pokrajine na vzrejo in v skrbnem oplemenjevanju osnovne baze, ki jo je dajal kraški konj s svojimi mnogimi dobrimi lastnostmi. Naloga kobilarne je bila v začetku predvsem gojiti elegantne vozne in jahalne konje za potrebe dunajskega dvora, in to konje bele barve, visoke okrog 160 cm, z belo grivo in repom, z visoko nasajenim vratom, visokim hodom in z dobrim temperamentom. Z ustanovitvijo kobilarne je avstrijska monarhija želela nadomestiti španske konje, ne samo za potrebe dvora, ampak tudi za prevoz, zlasti poštnih kočij, in špansko jahalno šolo. Leta 1735 se kobilarna Lipica razširi z nakupom posesti in dvorca v Prestranku, zemljišč Poček in Bile.

V letu 1848 cesar Franc Jožef II. odredi, da kljub visokim stroškom vzreje konj ostane kobilarna v Lipici in je ne preselijo bližje Dunaju. Bližala se je namreč izgradnja železnice, katere uporaba je znižala stroške upravljanja tako kobilarne, kot močno olajšala prepeljevanje konj za potrebe dvora.

19. maja leta 1880 so proslavili 300-letnico obstoja kobilarne Lipica. Na Dunaju so izdali knjigo z naslovom Das Kaiserlich u. Königlich Hofgestüt zu Lipizza (1580-1880), v kateri lahko preberemo zanimiv podatek o takratnem obsegu kobilarne. Razdeljena je bila na pet samostojnih enot (Lipica, Prestranek, Bile in Poček, Škulje, Ulačna) s skupno površino 2351 hektarov in s 341 konji. Tedaj je bila cesarsko-kraljeva kobilarna Lipica najbolj znana kobilarna v avstro-ogrski monarhiji.¹⁸ V knjigi sta objavljeni dve litografiji Prestranka, ena iz leta 1779 in druga iz 1858.

Objavljamo reprodukcijo litografije, kjer v ozadju vidimo pogorje Nanosa, v srednjem pasu pa grajska poslopja, od katerih je levo z značilno kvadratasto zasnovo in obokanimi vrati maneža kobilarne. Nižje stoječa spodaj desno pa je stavba novozgrajene železniške postaje. Po progi se je na postajo ravno pripeljal vlak, iz katerega vidimo izpust pare in dima, če pa pogledamo po upodobitvi naprej v smeri proge do skrajno desnega roba, bomo našli še drugi vlak, ki iz pokrajine odhaja. Upodobljeno je tudi življenje ljudi, spredaj desno se iznad mlinarske posesti v ogradi družijo štiri osebe, tri ženske, od katerih ena govori z moškim, ki je sedel na bele vreče, napolnjene z zrnjem ali kamen in odložil koš, na sredi je sklonjena k delu pri tleh še ena ženska oseba, ob njej tretja ženska stoji. Po obliki zloženih vreč okrog ograde lahko sklepamo, da so vanje spravili zrnje, torej so ga omlatili na prostem. Po sredini ograde pa so po tleh položeni snopi. To bi lahko bil tudi lan, ki se ga pripravlja za trtje. Pod hribom teče reka Pivka skozi mlin, kjer vidimo mlinsko kolo. Stavba je velika, k njej prihajajo ljudje in od nje odhajajo s tovori na hrbtu. Po cesti se približuje tudi vprega z zapravljivčkom.

V času izgradnje železniške proge je bilo Dunaju v gospodarskem interesu, da zgradi progo do svojih kobilarn na današnjem Krasu, v Lipici in Prestranku. Leta 1848 je vlak po železni cesti pripeljal v Ljubljano, leta 1859 v Postojno in dalje v Prestranek. Kot zanimiv objekt tehnične dediščine v vrsti železniških poslopij od Ljubljane do Trsta še dandanes izpričuje dediščino prve železniške trase, zgrajene leta 1857, saj ni spremenila oblike. Prav v tej in taki je služboval Steinerjev oče.

K iskanju upodobitve Prestranka me je nagovorila zdravilna terapevtka Simona Zorica (Waldorfska šola, Graz), in sicer na Dunaju ob srečanju na evritmijski predstavi ‘Temeljni kamen’, evritmijske skupine Iona pod vodstvom Vide Talajić Čuletić iz Zagreba. Reprodukcijo litografije pa mi je posredoval mag. Janko Boštjančič, vodja projekta Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je k besedilu prispeval tudi strokovne pripombe za kar se mu lepo zahvaljujem. Do smiselne povezave pa sem prišla ob svojem nastopu v Divaški jami in kobilarni Lipica, ki v arhivu hrani likovne upodobitve Prestranka iz 18. st.

S prijaznim dovoljenjem avtorja prevedla
in dopolnitve zapisala Ljoba Jenče

Opombe:

1. [Podatek je naveden tudi v The Course of my Life, GA (Complete Works) 28, str. 8],, v vasici nedaleč stran.
2. Podatek iz pisma Marca Baldinja z Dunaja Guentherju Wachsmuthu s septembra 1962, Arhiv Goetheanuma. Potrdilo o rojstvu iz ‘Krstne knjige’ iz Trabenreitha, ‘Poroke’ iz Horna z dne 20.tega marca, leta 1860.
3. Lindenberg, C. : Rudolf Steiner – Eine Chronik, (Rudolf Steiner- A Chronicle), Stuttgart, 1988, P 25.
4. Že med prvo svetovno vojno je bilo posestvo, po preselitvi lipicancev, spremenjeno v vojaško skladišče, leta 1923 pa je prešel pod italijansko vojno ministrstvo a še vedno v sklopu lipiške posesti . Zdaj je v njem Center za vzgojo jahalnih konj.
5. V tistem času je bila hišna številka št. 96, v letu 1961 pa 7. Glej Gildegard Gerbert: Kraljevec, v Novicah iz 10. oktobra 1965
6. Leo. A. How to Judge a Nativity(Kako določiti čas rojstva), London, 1909, p. 247; Tam so izračunali efemeride in kot edini točni čas 23:15
7. Steiner, R.: Briefe 1, (Pisma –1), Dornach, 1948, p.241 f. Se pojavi le v objavi iz l.1948/1955!
8. Lindenberg, C.: Rudolf Steiner- A Chronicle(Kronika), Stuttgart, 1988.
9. Steiner, R.: Die Anthroposophie und ihre Gegner, (Antropozofija in njej nasprotne sile)1919 –1921 (GA 225b) p.255.
10. Kot je bilo zapisano o življenju Leopoldine Steiner iz zadnjih let njenega življenja leta 1927. Verjetno je dnevnik pisala Margaret Karner, ki je skrbela zanjo pred smrtjo. Izvod je najden v arhivih Goetheanuma.
11. Kot je opisano v GA 255b, str.459.
12. Natisnjeno v: Misli Rudolfu Steinerju ob 50-letnici smrti(Thoughts for Rudolf Steiner’s 50thDeath-day) ‘Zum Gedanken des 50. Todestags Rudolf Steiner’s’. Contributions to Rudolf Steiner Gesamt Ausgabe (Rudolf Steiner’s Complete Works. #49-50/1975, str.5.
13. Steiner, R. Pričevanja(Testimonials) Selbstzeugnisse Dornach, 2007, str.73. Verjetno je želel Rudolf Steiner pripeljati skupaj eksoterično in ezoterično v prvih stavkih. Resnično se je kasneje odločil, da doda nekatere reči kot opombe (Anmerkungen), kot je izraženo v pismu Marii Steiner na dan 13-tega decembra 1923 ( V Rudolf Steiner/ Marie von Sivers: (Pisma in dokumenti), Briefwechsel und Documente 1901- 1925, (GA 262))
14. Kot pri prejšnji, 11, str.14.
15. Kot pri prejšnji, 11, str.14.
16. Glej v predavanju z dne 5. september, 1910 (GA 123) Steiner, R.: (The Temple Legend and the Golden Legend) DieTemplelegende und die Goldene Legende (GA 93). Steiner, R.: Duhovne in družbene spremembe v evoluciji človeštva (Spiritual andSocial Transformations in the Evolution of Mankind) Geistige und Sozial Wandlungen in der Menschheitsentwickelung GA 196). Zapisala: Michaela Spaar. Prevod iz nemščine: Katherine Rudolph na povabilo Antropozofskega društva v Avstraliji (Victorian Branch), 2011. From Das Goetheanum Nr 9 09
17. V kraških jamah so najdeni ostanki ledenodobnih ljudstev, pestro je bilo obdobje Rimljanov in kasnejših turških vpadov.. Po sodbi zgodovinarjev so se tu najdlje ohranili kosezi, kmetje svobodnjaki, plemenski voditelji Slovencev. Danes je Slavina tihoten kraj in sta pomembnejšo vlogo razvoja prevzeli Pivka in Postojna.
18. Pracek A., Reviija Kras ( št.40) Iz seminarske naloge podiplomskega magistrskega študija ‘Varstvo naravne dedišcine’ LIPICANSKI KONJ – LIPICANEC