Majhne otroke že nagonsko privlači oblikovanje v snegu, pesku in blatu. Srečo imajo tisti otroci, katerih starši in vzgojitelji prepoznajo to osnovno potrebo in jim to tudi dovolijo početi.
Vsak otrok ima prirojen čut za ustvarjanje. Če se ta ne krepi in ne spodbuja na pravi način, se lahko izgubi. Za mnoge otroke je med desetim in trinajstim letom prelomno obdobje. Takrat bi morali odrasli pri otroku še posebej spodbujati prizadevanja in sposobnosti, ki so v nastanku in se razvijajo. Samozavest mnogih mladostnikov brez te spodbude ugaša. Nad modeliranjem in nad ostalimi umetniškimi aktivnostmi obupavajo, ker ugotavljajo, da za to niso dovolj sposobni. Ustvarjajo mnenje, da so takšne dejavnosti samo za umetnike. Pri takšni sodbi lahko vztrajajo tudi, ko postanejo odrasli. Žal zato ostanejo njihove umetniške sposobnosti na razvojni stopnji otrok, starih 9–10 let. Kljub temu pa lahko kot odrasle osebe nenadoma ponovno odkrijejo modeliranje z glino kot prijeten in pomemben aspekt človekovega delovanja. V mnogih odraslih je umetnik umrl ali pa je morda zaspal samo za nekaj časa.
Ves svet v otroških rokah
Izkušnja dotikanja gline in ustvarjanja z njo nas poveže z zunanjim svetom na drugačen način kot ostale dejavnosti. Kako se bo otrok izrazil, je odvisno od gibov rok. Lahko je zelo presenečen, ko mehak material odgovarja na mnogo očarljivih načinov. Amorfne oblike, ki jih otrok odkriva v votlini svojih rok, se na krilih domišljije lahko spremenijo v široko paleto oblik.
Gostota živčnih končičev v prstih je neverjetno velika. Če v otroštvu ne delamo z rokami, postane bogata mreža živčevja oropana izkušenj (postanemo „finger-blind“), kar je tudi izguba za možgane in napredni razvoj posameznika.
Zato dovolimo otrokom delo z glino in z drugimi podobnimi materiali. Omogočimo jim, da na tak način razvijajo svojo ustvarjalnost kot tudi lastno lepoto in modrost.
Čutne zaznave (multisenzornost) in poučevanje – 12 čutov po Rudolfu Steinerju
Z oblikovanjem koščka gline otrok dejansko doživlja in oblikuje tudi sebe. Motorične sposobnosti finih mišic rok odkrito oblikujejo možgane in vplivajo na razsežnosti mišljenja.
Waldorfski pedagogi smo še posebej pozorni na vsa čutila, ki nas oblikujejo kot človeška bitja. Zavedamo se čutil, ki jih predvesem uravnava naša volja (ravnotežje, dotik, gibanje in življenje), naše mišljenje (govor, jaz, sluh in učenje) in čutenje (toplota, ukus, vonj in vid). Čutila so medsebojno tudi povezana in se tako dopolnjujejo v delovanju našega fizičnega telesa z duhovnim in duševnim.
GIBANJE
Oblika pri modeliranju nastane, ko se v določenem ustvarjalnem procesu ustavimo in se odločimo, da ne delujemo več naprej. Ko z roko polzimi po neki površini, začutimo njen obris: zaobljenost, robove, vdolbine, izbokline, vogale …
Pri oblikovanju uporabljajo otroci fino motoriko svojih prstov in dlani ter tako razvijajo njihovo gibljivost. Takšne dejavnosti, ki aktivirajo fino motoriko mišic, gradijo živčevje, ga vzdržujejo in mu ne dovolijo, da zakrni.
So otroci, katerih način učenja je odvisen od čuta za gibanje. Gibalne sposobnosti podpirajo tudi razvoj govora.
Preberite več v tiskani izdaji.
vir: Learning About the World through Modeling, Arthur Auer