Zima 2012,
letnik VIII, številka 4
Vandana Shiva
Danes je milijarda ljudi lačna in polovica njih prideluje hrano. Nekaj gre strahovito narobe, če morajo biti lačni celo kmetje in vrtnarji. To se ni zgodilo čez noč, ampak se je dogajalo v dveh korakih.
Naprej se je zgodila industrializacija kmetijstva, ‘zelena revolucije’, ki ni ne zelena ne revolucionarna. Bill Gates in njegova finančno močna fundacija so vodilna sila v AGRA (Združenju za zeleno revolucijo v Afriki). Kmetijstvo vidijo kot vojno in orožje so pesticidi in gnojila, ki koristijo kemijski industriji; vendar je to v resnici vojna proti ljudem. Namesto biološke raznolikosti imamo monokulture. Naše male posesti so bile pomanjšane, gozdarstvo in živinoreja je bilo izgnano. Rodovitnost se je zmanjšala. Tisto, kar so oglaševali kot korak k preprečevanju svetovne lakote, je bila dejansko pot v lakoto.
Potem so bila patentirana lokalna semena in cene so se povišale, tako da so kmetje postali siromašnejši. V Indiji so vpeljali tako imenovan BT-bombaž. Vendar je ta visoko kultiviran ameriški bombaž v Indijo prinesel tudi škodljivca. Rezultat je bil, da so potrebovali štirikrat več pesticidov. Posledice v Indiji so bile tako drastične, da so tam od leta 1979 zabeležili neverjetnih 25 000 primerov samomorov, predvsem med kmeti. Dokažemo lahko, da je 85 % teh samomorov povezanih z družbeno-ekonomsko ceno BT-bombaža. V Indiji med sejanjem govorijo naslednjo molitev: ‘Naj bo seme neizčrpno,’ pri čemer se na seme obračajo kot na seme življenja. Od kmetijskih koncernov, kot je Monsanto, pa slišimo: ‘Naj bo seme izčrpno, tako da bodo naši dobički neizčrpni.’
Zato sodelujemo v veliki koaliciji gibanj za ohranitev raznolikosti semen. Vzdrževanje le-te je osnova za življenje. Mnogi mislijo, da je hrana le blago. Toda hrana kot blago ne more biti del življenjskega kroga. Ko postane blago, potem se nekaterim izplača 70 % ameriških žit porabiti kot krmo za živali, ta špekulacija pa poviša ceno kruha. Ko začnemo na hrano gledati kot na nekaj svetega, potem ponovno odkrijemo, kako sveta je naša zemlja. Tisti, ki skrbijo za zemljo, kmetje, opravljajo to službo. Tiče se svetosti življenja.
Leto 2011 ni bilo le 150-letnica Rudolfa Steinerja, ampak tudi 150-letnica pesnika Tagoreja. Napisal je čudovito pesem Materi zemlji. Ta pravi: ‘Izlil bom svoje pesmi v tvoje nemo srce in svojo ljubezen v tvojo. Služil ti bom s svojim delom. Videl sem tvoje dobrotljivo lice in ljubim tvojo žalostno prst, mati Zemlja.’ Ta stavek: ‘Služil ti bom z ljubeznijo’, je pomemben. Vse se začne z naravo. Vse nam daje, toda kaj dajemo mi njej v zameno? Zgolj naš ljubi trud. In to služenje so razglasili za prekletstvo. Proizvodno kmetijstvo danes pomeni, da naj bi zmogli brez človekovega dela. Ameriško kmetijstvo je potemtakem najbolj produktivno, saj živi na zemlji manj ljudi kot v zaporih.
Preberite več v tiskani izdaji.
Članek je bil aprila 2011 objavljen v reviji Das Goetheanum in v reviji Lilipoh.
prevedla Marina Nuvak