Poletje 2014,
letnik X, številka 2
Pokazalo se je, da igra vrtec, ki so ga reformatorji v izobraževanju po pomembnosti nekoč že postavili na nižji nivo, dosti bolj pomembno vlogo v izobraževanju kot pa tako hvaljena predšolska vzgoja.
Leta 1970, ko je Nemški svet za izobraževanje predstavil svoj ‘Strukturni načrt za izobraževanje’ je zadeva veljala skoraj kot zapečatena. Tisti, ki so imeli pozitivno mnenje o reformi v izobraževanju, so bili za predšolsko vzgojo: v vrtec spadajo le še najmlajši, tri- in štiriletniki, medtem ko so pet- in šestletnike že priporočili ‘začetnemu procesu šolanja’.
Predšolska vzgoja je pomenila ‘nujno izobraževalno-politično nalogo’ (tako je to imenovala Zvezna vlada, ki sta jo sestavljali stranki SPD/FDP). Tej nalogi pristoji ‘prednost pred drugimi, čeprav enako nujnimi in pomembnimi nalogami’ (izjava nekdanjega poslanca stranke CDU v zveznem parlamentu, Bertholda Martina). Pedagogi so skušali prekositi drug drugega in za najmlajše ponujali jezikovne programe, matematične tečaje in podrobnosti o ‘osnovnem znanju, ki je časovno opredeljeno’.
Socialdemokratski slogan ‘Naprej’ je tožil nad ‘izgubo časa za učenje nadarjenih otrok’ in hkrati nad ‘neproduktivnim čakanjem’ najmlajših ‘na zrela leta, ko bodo šli v šolo’. Pri tem so skoraj zagledano opevali ‘izobraževalne zahteve otroka v obdobju, ki je bilo do sedaj s pomočjo sentimentalne otroške ideologije razglašeno za varovan prostor nemotenega razvoja’. Predšolska vzgoja – to ni za reformiste pomenilo nič drugega kot ‘izravnava socialnih možnosti’.
Na prvi kongres o predšolski vzgoji, v Hannovru, na katerem so v septembru 1970 pričakovali okoli 500 udeležencev, je na koncu prišlo več kot 7000 udeležencev, ki so s tem presegli vsa pričakovanja. Eden od pedagogov je nepotrpežljivo razlagal: ‘V praksi ne moremo čakati tako dolgo, da bodo pripravljene vse pedagoške smernice’. V luči teh dogajanj se je zdelo, da je vrtec le še pedagoški pripomoček od predvčeraj.
Danes, leta po tem, vrtec spet pridobiva nazaj svojo slavo. Pedagoška stvarnost izgleda popolnoma drugače, kot so si jo predstavljali učitelji in politiki v reformni evforiji zgodnjih sedemdesetih let. Temeljita raziskava, ki je bila narejena v zvezni deželi Severno Porenje-Westfalija, razkriva, da predlog ‘vstopa petletnikov v šolo’, ki ga je podal nemški Svet za izobraževanje, ni priporočljiv.
Preberite več v tiskani izdaji.
prevod: David Bevc