Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Fanika Jeromel
Konec maja, junija in še v začetku julija je glavna sezona nabiranja zelišč. V tem času je največ zdravilnih moči zbranih v nadzemnih delih rastlin: v steblih, listih in cvetovih. Nabrali in posušili bomo smrekove vršičke, liste breze, bezgove in lipove cvetove, liste mete in melise, materino dušico, kamilico, pelin, ognjič, origano, slez in številne druge. Vse to bomo potrebovali, ko bomo pripravljali čaje ali čajne mešanice za hladne jesenske dni. Ne pozabimo pripraviti tinkture materine dušice ter sirupov iz smrekovih vršičkov, lučnika in trpotca.
Priprava tinkture materine dušice
Dobro pest svežih cvetočih rastlin materine dušice damo v litrski stekleni kozarec, nalijemo žganja do vrha in tesno zapremo s pokrovom. V senci pustimo tri tedne, med tem pa kozarec večkrat obrnemo in pretresemo. Potem vsebino precedimo skozi gazo in čisto tinkturo shranimo v zaprti steklenici v temnem prostoru. Tinkturo uporabljamo razredčeno v razmerju 1:1 z navadno vodo. Uporabljamo jo za grgranje preventivno ali kurativno pri prehladih in drugih vnetjih dihal. Priporočljivo je tudi izpiranje ustne votline za razkuževanje in utrjevanje dlesni.
Danes bomo podrobneje pogledali dve rastlini, ki sta v zadnjem času dobili več veljave, to sta oves in ajda.
Oves (Avena sativa L.)
Pri ovsu lahko uporabljamo vso rastlino.
V času cvetenja naberemo celo rastlino, tudi korenine. Uporabljamo lahko tudi zrelo zrnje in slamo. V naših klimatskih območjih oves sejemo kot vrtno ali poljsko rastlino, v mediteranskem območju pa ga lahko najdemo tudi kot divjo rastočo rastlino v naravi. Uspeva tudi daleč na severu in v hribih, kjer ostala krušna žita ne uspevajo. Gojili in uporabljali so ga že Kelti. Sv. Hildegadra, nemška opatinja iz Bingna (1098 – 1179), je priporočala kopeli iz ovsene slame pri protinu in ohromelosti. Poudarila je, da oves človeku razbistri um in duha.
Danes oves ni samo dietetična prehrana (ovseni kosmiči). Zaradi svojega pomirjevalnega učinka dobiva vse večjo veljavo v zdravilstvu. Učinkovine v ovsu zavirajo rast skoraj vseh vrst bakterij in glivic. Čisti kri, ugodno vpliva na želodec in črevesje ter pomirja in izboljša spanec. Zrelo zrnje meljemo za krušno moko ali zdrob in stiskamo ovsene kosmiče. Škrob v ovsenih kosmičih je v obliki dekstrina, ki je lahko prebavljiv in zato odlična dietna hrana za otroke in bolnike, tudi diabetike.
V času cvetenja poberemo celo rastlino, jo narežemo na približno dva centimetra dolge kose in posušimo. Posušeno shranimo in uporabljamo za čaj. Iz sveže rastline lahko pripravimo tudi tinkturo. Rastlino drobno narežemo in nadaljujemo po enakem postopku, kot smo navedli pri materini dušici. Tinkturo uporabljamo za umirjanje in boljši spanec, tako da vzamemo 10 do 20 kapljic pred spanjem.
Ovseno slamo uporabljamo za kopeli pri slabi prekrvavitvi udov in kožnih težavah. Sedežne kopeli pomagajo pri črevesnih krčih ter vnetju ledvic in mehurja.
Zrnje ovsa dobro drži toploto, zato ga uporabljamo za suhe tople obloge. Pripravimo jih tako, da zrnje ovsa segrejemo v posodi ali pečici štedilnika (do 40 ali 50 °C), stresemo v platneno vrečko, zavežemo in položimo na obolelo mesto.
Preberite več v tiskani izdaji.