Mesec januar je na otoku Feurteventura, enem izmed prekrasnih sončnih Kanarskih otokov, čas zgodnje pomladi. Žgoče sonce greje celo leto, zimski čas pa je le čas krajših deževnih ploh in kakšnih močnih nalivov, ki oživljajo izsušeno zemljo v puščavi. Naju je zanimala možnost oživljanja puščave s pomočjo biodinamičnega kolobarjenja in s tem namenom sva orali peščeno ledino, in sicer s Steinerjevo zapuščino.
Otok Fuerteventura je danes zaradi političnih in zgodovinskih interesov vojaško oporišče ter po Frankovi smrti popolnoma iztrebljen iz tradicionalnega kmetovanja. Pred dobrimi 50 leti je bil obljuden z zelenimi površinami riža in paradižnika ter samopreživetven. Domačini so imeli drobnico in še danes je kozji sir znana blagovna znamka Kanarskih otokov. Bogato agrarno zgodovino življenja in zmožnosti preživetja izpričujejo številni opuščeni mlini in vodne vetrnice, ki danes samevajo v kamnu in pozabi. Za takrat napredno kmetovanje so imeli svoje vodnjake iz lastnih izvirov. Te vire so oblasti po letu 1968 zabetonirale in vodo podržavile predvsem za nove tako imenovane moderne potrebe turizma. S to zakonodajo je kmečko prebivalstvo v veliki večini emigriralo v Venezuelo in na Kubo. Šele sedaj se nekateri njihovi potomci vračajo in poskušajo oživljati dediščino. Danes še živeči starčki pripovedujejo, kakšna sta bila življenje in oskrba na tem otoku.
Najin prvenstveni namen je bil spoznati krajino in življenje v notranjosti otoka. Imeli sva krasno priložnost sodelovati pri ureditvi zemeljskih del pri našem slovenskem rojaku, ki že dobro desetletje živi na otoku in ki s svojo vizijo poskuša oživiti svoj del zemlje. Hkrati pa želi s svojim projektom sporočiti, da se da v današnjem času preživeti in samooskrbovati tudi v tako skrajnih klimatskih razmerah, kot je vulkanska puščava. S podporo društva Ajda Štajerska sva prejeli potrebne biodinamične pripravke za kompostne kupe in razna semena za nadaljnje sejanje.
Cilj je bil predstavitev našega društva, seznanitev in potek dela po Steinerjevi metodi ter praktična izdelava treh kompostnih kupov (biodinamični kompost, perma-kompostnik, puščavski kompost in biološka deponija) in zasaditev vrta po biodinamični metodi Marije Thun (dobri in slabi sosedje).
Preberite več v tiskani izdaji.