Ne bomo izgubljali časa z uvodnimi razmišljanji, ampak gremo kar takoj ‘v živo’. Zemlja je sestavljena iz dveh delov, iz mineralnih delcev in organske snovi. Mineralni delci so nastali s preperevanjem matične kamninske podlage, organska snov pa izvira iz odmrlih rastlinskih in živalskih organizmov.
Organski del prsti imenujemo tudi humus, ki je rahle grudičaste sestave in temno rjave do črne barve. Zemlja, ki je sestavljena samo iz mineralnih delcev, ni rodovitna in jo imenujemo mrtvica. Šele dodatek organske snovi omogoča rodovitnost in iz zemlje napravi prst. Spodnja meja založenosti s humusom, ki še omogoča primerno rodovitnost vrtne prsti, je pri štirih odstotkih. Srednje založena tla imajo okrog 6 odstotkov humusa, zgornja meja založenosti s humusom pa je pri desetih odstotkih. Višji delež humusa večini rastlin že povzroča težave.
In kaj je v humusu takega, da prinaša v tla življenje? To bomo najlažje spoznali, če opišemo delovanje humusa. Njegova osnovna naloga je zagotavljanje grudičaste strukture tal. V strukturnih tleh so drobni zračni prostori in kapilarna voda, tako da so tla vedno zračna in vlažna. V nestrukturnih tleh so mineralni delci zlepljeni med sabo in med njimi ni zraka niti vode. Taka tla so biološko mrtva. Druga lastnost humusa je, da so v njem številni mikroorganizmi. Glavne med njimi so bakterije in glivice. Te razkrajajo organsko snov tako, da velike molekule cepijo na manjše. Pri tem sproščajo ogljikov dioksid in minerale, proces pa imenujemo mineralizacijo. Minerale vsrkajo koreninski laski in jih v obliki vodne raztopine transportirajo do zelenih delov rastlin, ogljikov dioksid pa vdihavajo rastline skozi listne reže in ga v procesu fotosinteze, skupaj z vodo in minerali, uporabijo za tvorbo nove organske snovi. Res, da so mikroorganizmi majhni in na videz nepomembni, vendar svojo majhnost nadomestijo z množičnostjo. Število bakterij na 1 cm3 ornih tal je do 90 milijonov, njihova masa na 1 hektar plodne zemlje pa je 1 do 2 toni. Gliv je okrog 200 000 na 1 cm3 ornih tal, njihova masa na enem hektarju pa je 2 do 5 ton. V prsti so tudi različne drobne živali: deževniki, pršice, skakači in žuželke. Njihova vloga je, da organske ostanke drobijo na vedno manjše delce in jih delajo dostopnejše za glivice in bakterije. Deževnikov je do 2,5 tone na hektar, ostalih drobnih živali pa še nadaljnjih 500 kg. Ali si lahko to predstavljamo, da je na enem hektarju polja za nekaj ton velik kup mikrobov in drobnih živalic? To je tisto, kar dela zemljo živo! In dokler je v prsti zaloga humusa in mikroorganizmov, poteka proces njegove razgradnje. Pri visokih temperaturah poteka ta proces hitreje in zagotavlja sprotno hrano rastlinam. Vsak trenutek se sprosti nekaj molekul, ki se že naslednji hip vključijo v novo rast. Pri nizkih temperaturah, ko se rast rastlin upočasni, se upočasni tudi razgradnja humusa in tako narava varčuje s snovmi in energijo.
V sveže pognojeni zemlji se v prvem letu razkroji samo polovica humusa, v drugem letu spet polovica in šele v tretjem letu razpade skoraj ves humus. Ta izkušnja lepo pojasnjuje, zakaj ne gnojimo vsako leto. Prišlo bi do povečevanja količine humusa in do visoke zakisanosti tal. V takih tleh pa rastline ne bi več mogle izkoriščati vseh hranil, tudi če bi bila prisotna v presežkih. Nezmožnost uporabe hranil je razmeroma pogost pojav in se zgodi zaradi prevelike zakisanosti, alkalnosti, zaradi sušnosti ali namočenosti ter zaradi prenizkih ali previsokih temperatur. Če v takih razmerah rastline pokažejo pomanjkanje hranil, moramo najprej urediti pogoje rasti, saj bi lahko z dognojevanjem samo še poslabšali razmere.
Kompostiranje
Vse je odvisno od našega pogleda. Če na kompost gledamo kot na kup odpadkov, potem bo to res samo kup odpadkov. Če pa ga vidimo kot srce vrta, potem bomo pričeli razumevati sonaravno vrtnarjenje. Ker smo že v prejšnjem poglavju poudarili, da živost prsti dosežemo z dodajanjem komposta, potem hitro uvidimo, da brez komposta ni pravega vrta. In kako kompost pripravimo? Več možnosti imamo. Lahko kompostiramo samo hlevski gnoj, lahko pripravimo rastlinski kompost z manjšim dodatkom hlevskega gnoja, lahko pa pripravimo samo rastlinski kompost. Ta hip ni toliko pomembno, kateri kompost bomo pripravili, bolj pomembno je, da vemo, kakšen kompost imamo in za kaj ga lahko uporabimo. Na večjih vrtovih imamo navadno več različnih kompostov, vsakega za svoj namen. Različne rastline namreč potrebujejo različno hrano.
Preberite več v tiskani izdaji.