Pisati ali ne pisati

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

izred. prof. David L. Brierley

Kultiviranje čustev 2. del

Rokopis je kompleksen proces, ki se opira na zapletene senzomotorične zaznave. Proces, ki poteka pri rokopisu, in veščine, ki so za to potrebne, so bile pred nedavnim predmet mnogih raziskav, zlasti nevrofiziološkega raziskovanja, pa tudi estetike pisanja in pismenosti. To so ves čas primerjali s procesi, ki so vključeni v vedno bolj pogosto uporabo računalniške miške, tipkovnice in ekrana.

Predhodno so bile raziskave v veliki meri omejene na vpliv vizualne percepcije in senzomotorične aktivnosti, toda v zadnjih letih so se zadeve lotili s psihološkega, fenomenografskega in filozofskega vidika. Prvič so dognali, da so ta področja med seboj tesno povezana.

Večina pisanja se danes dogaja ob uporabi pripomočkov, kot je mobilni telefon in računalnik. Preklop s peresa, roke in papirja na miško, tipkovnico in ekran, je eden pomembnejših prehodov današnjega časa. Anne Mangen, raziskovalka na univerzi v Stavangerju na Norveškem, in njen kolega na univerzi v Marseillu Jean-Luc Velay označujeta rokopis kot enoročno dejavnost, medtem ko je tipkanje dvoročno.

Proces pisanja z roko je počasnejši kot proces tipkanja. Tudi vizualna pozornost pišočega je drugačna. Pri rokopisu je pozornost usmerjena v konico peresa, stopnja koncentracije je visoka. Pri tipkanju je pozornost deljena na motorični del ob procesu udarjanja tipk in vizualni del gledanja v ekran. Seveda je tudi izdelava vsake od črk drugačna. Črko oblikujemo tako, da naredimo obliko, ki jo lahko drugi prepoznajo. Z vidika drugih je rezultat oseben. Pri tipkanju pa so črke vnaprej oblikovane in standardizirane.

Znano je, da ima uporaba rok in njihovo upravljanje pomembno vlogo pri kognitivnem razvoju in jezikovni spretnosti. Mnogi znanstveniki so mnenja, da je upad bralne sposobnosti v zadnjih letih povezano z dejstvom, da se vedno več otrok namesto z oblikovanjem črk uči pisati s tipkanjem. Jasno se je pokazalo, kako pomembno pri učnih procesih je vprašanje heptične spretnosti. Heptično zaznavanje je kombinacija tipnega zaznavanja, generiranega z motoričnimi ukazi. Razum in roka se povežeta v dejanje. Rokopis je tesno povezan s čutnim zaznavanjem, tj. zavedanjem drugih delov telesa v nasprotju z zavestjo o zunanjem svetu. Zato je pri obvladovanju obvladovanja umetnosti pisanja pomembna pokončnost.

Pisanje z roko je nesporno temeljna spretnost v razvoju otrokovih kognitivnih sposobnosti. Vendar so v zadnjem času več pozornosti namenili tehnološkemu napredku. Paradoksalno je, da se je razvoj pisanja dogajal v soglasju s tehnološkim napredkom – od papirusa, peresa, nalivnika in tiskarskega stroja. Pisanje je od nekdaj odvisno od ročnih spretnosti, intelektualnih sposobnosti in estetskega razumevanja. Zveza med temi tremi je pomembna, ko se odločamo o pomenu pisanja z roko. Pa vendar se sedaj postavi vprašanje vpliva, ki ga ima digitalna tehnologija na pisanje, branje in razumevanje. Gunther Kress je ekspert na tem področju.6 Kress zagovarja, da potrebujemo novo teorijo smisla t.j. kako se stvarno, fizično dejanje pisanja povezuje s telesnim dojemanjem pomena. To se mora odražati v načinih opismenjevanja. Zdi se, da v visoko tehnološkem svetu, utelešeno znanje, vloga telesa pri učenju, pomeni pot naprej. Pisava je nastala z integracijo heptično-kinestetičnih in taktilnih komponent. Ena je vizualna, ko črke gledamo, druga je oblikovanje le-teh. To pomeni, da uporaba tipkovnice spremeni funkcijo roke in razuma. Kadar pišemo, uporabljamo eno roko, ko tipkamo pa dve (ne v mojem primeru!). Roka, ki ne piše, ima komplementarno vlogo, ko se vedno znova prestavlja po papirju in nevtralizira gibanje roke, ki piše. Pri desničarjih je za lingvistične procese zadolžena leva možganska hemisfera.

Se nadaljuje.

davidbrierley.net POESIS: Podlaga za prožnost in kreativnost v izobraževanju

David Brierley je član Botin fundacije za prenovo izobraževanja, Santander, Španija. Kot gostujoči profesor je odgovoren za seminarje za waldorfske učitelje v Ljubljani in Zagrebu, prav tako pa gostuje na mnogih univerzah po Evropi.

prevod: Marina Nuvak