Celoten članek

Pogled na prehrano z antropozofsko usmerjenega znanstvenega stališča

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Tanja Franjević Petrović

Od prvega predavanja Rudolfa Steinerja o prehrani je minilo 107 let in s pravico si lahko postavimo vprašanje: Kaj lahko začetek dvajsetega stoletja, daljno leto 1905, nam, ki živimo na začetku tretjega tisočletja, pove o prehrani, česar mi že tako ne bi vedeli? Človeštvo je sledilo svojemu toku evolucije, znanost napreduje, tehnologija vsakodnevno dosega navdušujoče rezultate. Veliko tega se je spremenilo, je zastarelo, pripada zgodovini. Mar zato tudi Steinerjeva predavanja o prehrani spadajo v preteklost? Ali pa?

Preberite več

Vrste evritmije

Zima 2011,
letnik VII, številka 4

Mario Čuletić

Čeprav segajo njeni prvi začetki le v leto 1912 – to je torej zelo mlada umetnost – se je evritmija kljub temu zelo hitro razširila v vsa evropska središča in se uveljavila na različnih področjih kulturnega življenja. Razdelila se je na umetniško, pedagoško in zdravilno evritmijo, umetniška pa se je nadalje razdelila na govorno evritmijo (vidni govor) in zvočno evritmijo (vidno petje).

Preberite več

Ko žabo treščiš ob steno, se spremeni v princa

Zima 2011,
letnik VII, številka 4

Alja Tasi

Pedagog, ki zapornikom pripoveduje pravljice

Godi Keller zase pravi, da je kot krompir, ki se prileže k vsaki pedagoški dilemi. Švicar, ki je večino svojega delovnega veka preživel na Norveškem, je 30 let učil v waldorfski šoli. Svetuje tudi staršem, ki jim danes ni niti najmanj lahko. Recepta za vzgojo jim ne more dati, lahko le okrepi njihovo samozavest in jih spodbudi, da resnično prisluhnejo svojemu otroku. Pri 59 letih se je Keller lotil novega izziva: pomaga norveškim mladostnikom, ki so zašli na rob družbe. Tudi tako, da jim bere pravljice, saj brez ščepca magije preprosto ne gre.

Preberite več

Brati ali ne brati

Zima 2011,
letnik VII, številka 4

izred. prof. David L. Brierley

Kultiviranje čustev 1. del

Svetovno znana nevrologinja Susan Greenfield piše v svoji popularni knjigi Jutrišnji ljudje, da 21. stoletje spreminja način našega razmišljanja in čutenja tako, da bo v ne tako daljni prihodnosti izobraževanje postavljeno pred dilemo, saj bosta obstajali le dve vrsti učencev: otroci knjige in otroci ekrana.1

Preberite več

Osnove antropozofske medicine

Zima 2011,
letnik VII, številka 4

Ljubica Petrov

Trodelnost

Pri antropozofski medicini je pomembno poznati osnovno strukturo. Tukaj se na primer govori o trodelnosti človeka, kar pomeni njegov živčno-čutni, ritmični sistem in sistem metabolizma. Funkcija mišljenja pripada glavi, kjer govorimo o živčno-čutnem sistemu, ki zajema možgane, kožo in čutne organe. To je naš hladni pol in glava mora biti hladna (kar ne pomeni, da je dejansko hladna, ampak da so življenjski procesi v primerjavi z drugimi deli bolj umirjeni). To je tudi od zunaj najbolj čvrst, od znotraj pa najbolj občutljiv del človeka, zato je tukaj potreben nekakšen mir.

Preberite več

Provokativni metafizik – ali kaj drugega?

Zima 2011,
letnik VII, številka 4

Mario Čuletić

Ob 150. obletnici rojstva Rudolfa Steinerja

Po vsem svetu se preko mnogih razstav, simpozijev, retrospektiv, monografij skozi celo leto 2011 obeležuje 150 letnica rojstva človeka, ki je s svojim delovanjem zapustil neizbrisno sled na različnih področjih človeškega življenja in hkrati dal hvalevredno pobudo za njihov razvoj.

Preberite več

Svet pred nami

Jesen 2011,
letnik VII, številka 3

Iča Marušič

Prvi septembrski dnevi so v šolske ure vnašali nemir vročega poletja. Poleg tega smo pri geografiji ustvarjalno odpotovali v Afriko: ustvarjali smo relief kontinenta in si želeli pokukati v prostranstva savane, neusmiljenost Sahare, pragozd Konga in višavja srednjega ter južnega dela. Privlačni svet toplega zraka nas je vabil ven.

Preberite več

+ Več člankov