Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Hilmar Moore
Prav kmalu zatem, ko se človek sreča z biodinamiko, se sreča tudi z Rudolfom Steinerjem. V svojem življenju je bil zelo produktiven. Njegovo delo zajema 6000 predavanj, na ducate knjig, inovativni pristop k izobraževanju, umetnosti, medicini, delo z ljudmi s posebnimi potrebami.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Marija Poljanec
Odkar sem se odločila, da bom na naši kmetiji uveljavila načela biodinamike, redno škropim s preparatom 500 in 501 vse površine, tudi travnike enkrat letno. Njiva je podvržena bolj intenzivnemu škropljenju.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Brane Žilavec
V zadnjem prispevku smo si ogledali nekatere osnovne razloge za obstoj protislovij v antropozofskih razlagah sveta. Za povzetek lahko uporabimo naslednje Steinerjeve besede: ‘Še prav posebno se moramo truditi in skrbeti, da oblikujemo mnenja z različnih vidikov / … /. Mnogi lahko ugovarjajo, da si ti nasprotujejo, ampak ravno to je bistvo stvari, da / … / en vidik nasprotuje drugemu, kajti le na ta način dobimo vseobsegajoči pogled na zadevo – in to je to, kar želimo (doseči). Toda to ni nikakor lahko; ljudje bi raje imeli knjižico, kolikor je možno tanko, v kateri bi bila kategorizirana celotna svetovna filozofija. Če pa že želijo imeti razprave o svetovnih filozofijah, potem imajo radi, da se ista stvar vedno znova hitro in na enostaven način ponovi. Seveda, to ne pripelje nikamor. Naši tiskani ciklusi (predavanj) se povečujejo, postajajo bolj in bolj številni, (z namenom) da se lahko stvari osvetlijo z različnih strani, da si lahko pridobimo koncepte in poglede z različnih vidikov, kar potem edino pripelje do celovite slike resničnosti. Prav gotovo morajo biti ljudje v določenem oziru užaljeni, kadar smo prisiljeni bolj in bolj oporekati sprejetim predsodkom z duhovno znanstvenimi resnicami.’1
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Betty Staley
Navsezadnje nič ni tako sveto kot
nedotakljivost človekovega uma
Ralph Waldo Emerson
S puberteto se porodi nova duševna moč – moč intelekta. Mlad človek začne oblikovati svoje neodvisno mnenje, ki temelji na življenjskih izkušnjah.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Jill Taplin
V prvih sedmih letih življenja mora otrok spoznavati smisel sveta. Način, kako bo to naredil, prinese s sabo na svet. Po rojstvu in celo med nosečnostjo so čuti tisti, preko katerih spoznava svet in izkušnje v prvih sedmih letih po navadi zapečatijo njegove navade za celo življenje. Naloga nas učiteljev in vzgojiteljev (pravzaprav vseh ljudi) je, da jim pokažemo, da je svet dober.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
izr. prof. David L. Brierley
Zlata krogla ali zemeljsko jabolko, kot so nekoč imenovali prasimbol monarhove vladavine nad določenim območjem. Kralji, cesarji, sultani in vladarji so ga nosili v levi dlani in je pomenil, da ima nosilec moč nad zemeljskim.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Breda Medvešček
V sivkastem decembrskem dopoldnevu ima Kras rahel pridih Kosovelovih impresij. Skromni oprhi snega ob antracitnem asfaltu. Kraške gmajne in obdelovalne površine je že precej načela zima. Tihi čas. Za visokim kamnitim zidom daje dvorišče prostor značilni kraški kmečki domačiji. Ekološka kmetija Pri Kamnarjevih preberemo s table, pritrjene na masivna lesena vrata, ki jih nosi mogočen portal iz obdelanega kamna.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Knjiga o Rudolfu Steinerju, ki jo je pod psevdonimom Andrei Belyi napisal Boris Bugayev, ruski pesnik iz obdobja simbolizma, je nekaj let po pesnikovi smrti izšla v nemškem jeziku. V ruskem jeziku, v katerem je bila leta 1928 napisana, ni bila nikoli izdana. V letih od 1912 do 1916 je Belyi, ki je bil nekaj let poročen z Assyo Turgenieff, dve leti preživel v Nemčiji. V tem času je, kolikor je le mogel, obiskoval Steinerjeva predavanja. Po ruski revoluciji je dobil začasno vizo, da se je lahko vrnil na zahod, vendar se je moral leta 1923 vrniti domov. Leta 1934 je prezgodaj, zanj morda na srečo, še preden so se začele najhujše Stalinove čistke, umrl. Osebni intervju z njim, opisan spodaj, je iz leta 1923, iz obdobja njegovega bivanja v Nemčiji, tik preden se je vrnil domov, v Sovjetsko zvezo. V tistem času je prišlo med njim in Rudolfom Steinerjem do rahlega nestrinjanja, ki sta se ga oba trudila zgladiti.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Brane Žilavec
Eden od načinov, kako lahko preverjamo, ali je določena razlaga sveta resnična, je kriterij notranje složnosti vseh dejstev in razlag, ki jih določeni svetovni nazor vsebuje. Kajti “notranja složnost je bistvena v kateremkoli svetovnem nazoru, če hoče biti le-ta osnovan na resnici.”1
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Brane Žilavec
V prejšnjem prispevku je bila obravnavana vloga mišljenja kot organa za zaznavanje duhovnih realnosti. Osnovni zaključek lahko povzamemo z naslednjimi Steinerjevimi besedami:
”Mišljenje je povezano z idejami, tako kot je oko povezano s svetlobo in uho z zvokom – mišljenje je organ zaznave… Objekti zaznave so ideje (misli, pojmi). Ko naše mišljenje doume neko idejo, se poveže s temelji univerzalnega obstoja. To, kar aktivno deluje v zunanjem svetu, vstopi v človeški duh. Človek se združi z objektivno realnostjo v njeni višji potenci.”1