Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Breda Medvešček
V goriški Ajdi smo se lotili posebnega projekta trženja naših pridelkov. Pod okriljem vrtnarije Majdin Gaj smo organizirali ekološko tržnico, na kateri člani društva vsak petek prodajamo in kupujemo viške pridelkov. Pri prodaji svojih pridelkov ali pri nakupu pridelkov, ki so na volji na tržnici, lahko sodeluje vsak član društva, medse pa vabimo tudi pridelovalce in predelovalce iz ostalih Ajd.
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Elvira Devetak Zavodnik
Številka sedem nas spremlja in povezuje z veliko stvarmi: sedem je mavričnih barv, not v glasbi, planetov. Sedem je tudi dni v tednu.
V antiki je bilo vsakemu planetu (takrat so bili poznani Sonce, Luna, Mars, Merkur, Saturn, Jupiter in Venera; Uran, Pluton in Neptun so bili odkriti kasneje) dodeljeno določeno žito. To žito pa je povezano z delovanjem posameznih telesnih organov, ki jih vzdržuje in krepi.
Žitna zrna so vir energije za telo. Zato so priporočljiva v vseh letnih časih, ker varujejo organizem pred izgubo energije in skrbijo za uravnoteženost organizma, kar je predpogoj za zdravje in zdravo počutje.
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Jill Taplin
Ko se malček znajde v novem telesu, ki ga mora posvojiti v svetu, katerega še raziskuje, se zdi, kot da je na najnižji točki. Prisiljen si je nadeti to novo telo in ga popeljati v novi svet, toda telo mu ne ustreza in svet je tako nesimpatičen, poln laži, lenobe in omejitev. K sreči pa je to zanj in za vse, ki mu želimo pomagati, le polovična slika. In če je to najnižja točka, vodi zdaj pot le še navzgor. Kako mu lahko mi pomagamo pri tem pomembnem delu, ki bo zaznamovalo celo njegovo življenje? Starši in učitelji imamo na voljo toliko stvari, ki jih lahko uporabimo, da dobro opravimo svoje delo; mu pomagamo najti ta raj na zemlji, ki ga v resnici išče.
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Betty Staley
Prosim razumi me.
Srečna sem.
Želim biti svobodna
Da z vetrom poletim.
Moji lasje bodo krila
Moje roke bodo poganjale.
Moje srce bo ljubilo.
Za vedno.
Mene.
Učenka devetega razreda
Obdobje adolescence je za otroka novo, nepopisano in neraziskano področje. Celo staršem se mnogokrat zdi, kot bi po tem neznanem področju skušali krmariti brez zemljevida. Predstavljajte si, kako se počuti mladostnik!
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Anders Hoier
Želel bi govoriti o raziskavah možganov, ki jih izvajajo v Ameriki in v Evropi. Te kažejo, da je način poučevanja v waldorfskih šolah zelo dober.
Najprej bi rad govoril o tem, da se med otroki vse pogosteje pojavlja neobčutljivost na otip. Kaj pomeni biti ‘finger blind’ (‘prstna slepota’ ali neobčutljivost tipa)? Gostota živčnih končičev na koncu prstov, na prstnih blazinicah, je zelo velika. Ko v trgovini nekaj kupujemo, to vedno najprej otipamo.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Jill Taplin
Nekoč sem slišala obupano kolegico reči svojemu malčku »Ne obnašaj se kot dveletni otrok!« Pa vendar, otrok se obnaša kot otrok in ne kot odrasla oseba, saj stvari drugače doživlja. Določene situacije ne more racionalizirati, tako kot to storimo odrasli – se odmakniti od problema in nanj pogledati objektivno. Zelo pomembno je, da poskusimo razumeti, kako otrok dojema svet, v katerega vstopa in ki mu prihaja naproti. Da pa bi to mogli razumeti, moramo raziskati, od kod otrok prihaja.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
David Brierley
Na predšolsko obdobje pri otroku gledamo kot na zlata leta ustvarjalnosti. V tej starosti so otroci kot biseri: če se smejo umetniško razvijati, se bleščijo. Pozneje pa, v zgodnji puberteti, se zdi, da sijaj zbledi in v primerjavi s tistim, kar so bili sposobni pokazati prej, so videti njihove risbe povprečne. Zdi se, kot da je njihov umetniški razvoj ohromel.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Michael Weiler
Večine ljudi se čebele dotaknejo neposredno, duševno. To srečanje se dogaja predvsem v srcih.
Danes veliko ljudi skrbi zaradi stiske čebel. Iskanje vzrokov odpira novo vprašanje: Ali se moramo zato, da bi jim pomagali, naučiti čebele bolje razumeti?
Pot do razumevanja narave, njenih pojavov in njenega odnosa do človeka je v primerjalnem opazovanju ali raziskovanju. Goethe si je zelo prizadeval za ta način in ugotovil, da se na organskem in telesnem nivoju ne da najti bistvene razlike med ljudmi in višjimi živalmi, sesalci. V kraljestvu žuželk je domača čebela brez dvoma ena izmed najbolj razvitih oblik. Če primerjamo nas ljudi in domače čebele, pri tem ne smemo gledati le na eno čebelo, ampak na celoten panj. Ta predstavlja organizem čebele. Pri tem na prvi pogled ne najdemo prav veliko sorodnih in podobnih elementov.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Brane Žilavec
Glavni namen mojih prispevkov je razvijanje in poglabljanje razumevanja osnovnih lastnosti antropozofske razlage sveta in človeka, ki ga je oblikoval Rudolf Steiner. Obstaja veliko načinov in možnosti, kako se lotiti takšnega pisanja. »Težava (pa) je v tem, da je področje antropozofske duhovne znanosti kot celote tako obsežno, da ni nikoli mogoče predstaviti več kot del te celote.« Zatorej se je treba zavedati, da se lahko v posameznem prispevku predstavi le nekoliko izbranih vidikov na določeno temo. Izbor le teh je popolnoma osebne narave – po eni strani je rezultat mojega desetletnega bolj intenzivnega študija antropozofske literature, po drugi strani pa rezultat mojih izkušenj iz bivanja in delovanja v antropozofskih ustanovah v Angliji.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
David Brierley
Živimo v času prekomerne zavesti. Toliko vemo in tako malo čutimo. V vedno zgodnejših letih nam polnijo glave s toliko teorijami in predsodki. Zelo močan želodec moramo imeti, da prebavimo vse žeblje znanja modernega časa. Večina jih je absolutno neprebavljivih, in da bi jih lahko zmleli na uporabne in prebavljive delce, potrebujemo pomoč. Potrebujemo umetnost.