Nebesa na zemlji

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

Jill Taplin

Ustvarjalno življenje z otroki do sedmega leta starosti

Prvi del: intimno raziskovanje majhne dežele

Sedem let – to je pravljično število, biblično, magično število. V življenju odraslega to ni tako velik razpon. Lahko preživimo dvanajst ali tudi več sedemletnih obdobij. Sedem let zadostuje, da se izučiš poklica in se uvedeš v svoje delo. Ali da najdeš partnerja in zasnuješ družino. Ali da spoznaš, da si v svojem življenju zaključil nekaj pomembnega– zvezo ali poklicno pot – da zaznaš, da se nekaj zaključuje in začenja nekaj novega in nepričakovanega. V sedmih letih je mogoče pričakati, preživeti in zaključiti mnogo življenjskih izkušenj.

Preberite več

Novice iz spreminjajočega se sveta

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

David Brierley

Kako pomaga umetnost učencem pri njihovem uspehu

Raziskave so zdaj pokazale, da umetnost pomaga učencem pri njihovem učnem uspehu. Nedavne raziskave v ZDA dokončno dokazujejo, da umetnost in predvsem integrativni pristop waldorfske pedagogike pomagata učencu pri njegovih akademskih dosežkih. Poročilo ponuja natančno in nepristransko poročilo o mnogih prednostih, povezanih z umetniškim poučevanjem učencev vseh starostnih skupin. Ljudje so prepričani, da je umetnost namenjena le razvedrilu mlajših otrok, a rezultati raziskave kažejo, da je uporaba umetnosti v procesu učenja še posebno koristna za starejše učence, saj podpira njihovo šolsko delo.

Preberite več

Govoriti resnico v času vsesplošnih prevar

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

Richard Phethean

Govoriti resnico v času vsesplošnih prevar je revolucionarno dejanje.
George Orwell

Iskalec resnice ali znanja se trudi najti resnico,
in ni povezan z vsesplošnim mnenjem,
ampak z nezastrtim in neutrudnim hrepenenjem poleti v višino,
dokler ne dojame bistva stvari.
Platon

Iskanje resnice je pot, ki ni nikoli dokončana. Ali lahko ‘resnico’ sploh najdemo? En sam človek gotovo nikoli ne more v celoti dognati resnice o vesolju. Lahko pa ima bolj ali manj resnične misli, zaznave ali navdihe, ki so bodisi blizu resnice ali z njo v protislovju. V povezavi s tem je Rudolf Steiner v svoji knjigi Poznavanje višjih svetov kot prvi pogoj za zdrav odnos do resnice priporočil, da zavzamemo takšno držo, da smo do resnice dovzetni. Z drugimi besedami, uspeh imamo, če smo dovolj fleksibilni, da svoj pogled premikamo tako, da stvari vidimo iz različnih zornih kotov. To nas bo pripeljalo bliže resničnosti, kot da vztrajamo pri enem samem stališču. To pa od nas zahteva, da se odpremo tudi takim stališčem, ki so drugačna od naših. Včasih pomaga, če razmislimo o stališču, ki je točno nasprotno našemu.

Preberite več

Živali na kmetiji

Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1

Aci Urbajs

Ustvarjanje vezi

Seveda govorim o domačih živalih, čeprav so podtalni organizmi, ki živijo v zemlji: deževniki, pajki, stonoge, mikrobi, krti … na prvem mestu, z 10 tonami na mojo kmetijo in konji s svojo 1,2 tono so pravi poraženci. Tukaj se poraja dvom, če sploh rabimo domače živali na kmetiji ali pa so očem prikrite živalce dovolj.

Preberite več

Varovanje in negovanje živih duhovnih sil v otroštvu

Zima 2009,
letnik V, številka 4

Joyce Gallardo

Varovanje in negovanje živih duhovnih sil v otroštvu
Naše rojstvo je le spanje in pozabljenje;
duša, ki se z nami dviga, zvezda našega življenja,
prišla od daleč je in od drugod ,
ne v popolnem pozabljenju in goloti,
temveč sledeč oblake slave
prihajamo od boga, ki je naš dom.
Nebesa so v otroštvu našem povsod okoli nas.

V svoji odi Napoved nesmrtnosti iz Spominjanja na otroštvo,  ki vznemirja dušo, nam William Wordsworth oriše popolno sliko duhovnega porekla otroka, ki ‘Od boga, ki je naš dom’ prihaja k svojim staršem, ki ga sprejmejo na zemlji. Zelo pomembno je, da so starši zmožni prepoznati in upoštevati tako duhovno kot zemeljsko poreklo svojega otroka. Rudolf Steiner je iz svojih lastnih duhovnih raziskovanj ponudil mnoge poglede na otroka v otroštvu ter s tem razprostrl koncepte, ki se lahko zdijo kot nov jezik, ki ga je sprva težko razumeti. Mnogo tega sporoča ta članek. Izjavil je, da pravo bitje otroka, njegov večni Jaz, pozna svoje starše veliko prej kot oni poznajo njega in  da svoje starše dostikrat vodi v državo, kjer se želi roditi. Starši, ki otroka pričakujejo in ki se zavedajo, da prihaja k njim, ker jih je izbral za svoje starše, bodo zaznali nov vzorec starševstva; novo zavest, ki navdihne prebujenje nesebične vdanosti, potrebne za varovanje in negovanje živih duhovnih sil, prisotnih v vsakem majhnem otroku.

Preberite več

Harry Potter in sedem vrat teozofije

Jesen 2009,
letnik V, številka 3

Michael Frensch

Ideja o mladem čarodeju se je čisto naključno pojavila v mislih mlade učiteljice, in sicer med vožnjo z vlakom iz Manchestra v London, kamor si je šla iskat bivališče. Kot je pozneje povedala, je bila na začetku to le ideja; ker pa je imel vlak štiri ure zamude, je zadostovalo, da je v duši te mlade ženske dobila jasnejšo obliko – dokler je Harry Potter ni popeljal v svoj svet in ji z bogastvom domišljijskih podob sporočil svoje poslanstvo. Še isti dan si je začela vse zapisovati. Toda preden je Harryjevo sporočilo dovolj dozorelo, da se je lahko pojavilo tudi v srcih in mislih drugih, je bilo potrebnih še sedem let: na začetku le nekaj ljudem, potem vedno širšemu krogu … dokler ni končno spregovoril celotni generaciji – in ne le njim, tudi mnogim starejšim.

Preberite več

Zgodba jeseni

Jesen 2009,
letnik V, številka 3

Drago Purgaj

Jesen je čas, ko nas narava obdari s svojimi dobrotami. V tem času nas na kmetiji obišče največ ljudi in čeprav je med njimi veliko starih znancev, je vsaka jesen vsaj malo drugačna. Vsaka ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti. Ob dobrinah, ki nam jih daje narava, se torej tudi srečujemo in tkemo vezi. Pogovori, ki se razvijejo, so bodisi vljudnostne narave ali pa kritike vredne objave. Iz vseh pa se razvije zgodba, ki daje času njegov pomen.

Preberite več

Celoten članek

Kdo je kriv, ko otrok ne uboga?

Poletje 2009,
letnik V, številka 2

mag. Boštjan Štrajhar

V današnjem času se kažejo velike težnje po skrajševanju otroštva in iskanju bližnjic, ki bodo otroke čim hitreje pripeljale do odgovornega, razumskega, odraslega načina razmišljanja in ravnanja – poudarja se izključno izobraževanje, ki je v domeni intelekta, vloga vzgoje pa v razpravah ostaja vse bolj odmaknjena. Zdi se tudi, da je izobraževalni proces, usmerjen v starše in ne v otroke. S takim pristopom zanikamo otroštvo kot posebno obdobje človekovega razvoja: v želji, da bi otroke naredili čim prej odrasle, otroštvo skrajšujemo.

Preberite več

Rudolf Steiner in kmetijski tečaj

Poletje 2009,
letnik V, številka 2

prof. dr. med. Peter Selg
predstojnik Inštituta Ite Wegman za
antropozofske temeljne raziskave

Koberwitz, binkošti 1924

‘Kmetijski tečaj’ je potekal v težkih časih, gledano tako iz političnega kot tudi socialnega in kulturnega vidika, šest mesecev po prvem poskusu državnega udara Adolfa Hitlerja. V letih po prvi svetovni vojni z vsemi njenimi nerazrešenimi problemi in predpostavkami je bila brezposelnost v Nemčiji in v srednji Evropi visoka, življenjski pogoji pa zapleteni. Veliko ljudi je bilo na robu katastrofe. Avtor opisuje dogodek v Koberwitzu kot ponoven začetek na robu prepada, zdravilen impulz za področja narave in človeka.

Preberite več

+ Več člankov