Biti starš verjetno še nikoli ni bilo tako težko. Morda so v preteklosti družine res imele veliko izzivov, toda niso bile konstantno tako bombardirane z reklamnimi sporočili, študijami raziskav in informacijami s strani ‘strokovnjakov’, kot sem jaz. Pa vendar obstaja med psihologi izjemno soglasje glede tega, kakšen je najboljši slog starševstva. Po navadi ga opišemo kot avtoritativnega.
Jesen je zame, poleg pomladi, poletja in zime seveda, najlepši letni čas. Letošnjega septembra je bila sicer nekoliko muhasta, ampak kaj lahko človek pričakuje od monsunskega podnebja, ki se očitno seli tudi v naše kraje. Kakorkoli, oktober je spet tak, kakršni naj bi jesenski meseci bili; meglena, že kar hladna jutra, ki poskrbijo, da se listje hitreje barva, da lahko potem, ko se megla razkadi v sončnem dnevu, zasije v vsej svoji lepoti neštetih barv.
V velikem delu sveta, kjer so razširjene judovska, krščanska in islamska vera, ljudje poznajo različne verzije zgodbe o Adamu in Evi, ki živita v raju, kjer so bogovi posadili „vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.« Potem so Adamu naročili: „Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.« Vse je bilo v redu, dokler ni kača rekla Evi: »Nikakor ne bosta umrla! V resnici bogovi vedo, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor bog, poznala bi dobro in húdo.«1 Posledice zaužitja prepovednega sadu so bile resne: izgon iz raja, naporno delo pri samooskrbi s hrano, bolečine, trpljenje in smrt.
Rudolf Steiner, evropski jasnovidni raziskovalec duhovnih svetov, mislec, znanstvenik, filozof, raziskovalec in urednik Goethejeve zapuščine, utemeljitelj waldorfske pedagogike, utemeljitelj biodinamičnega kmetijstva, naravnega načina bio-dinamičnega prehranjevanja in zdravljenja in še marsikaj …
Z Greto Sorta raziskujeva naselja po Krasu in ugotavljava, da se je pokrajina z leti precej obrasla. Ponekod ne deluje nič kaj kraško. Vendar ni ta sprememba kriva, da morava prav pazljivo gledati na obcestne table, ki naj bi naju napotile v Brestovico pri Komnu, kamor sva namenjeni. Mimo značilnih kraških naselij končno prideva do pravega in najdeva prijetno dvorišče Pilatove domačije, kjer je vse pripravljeno za destilacijo sivke. Pravzaprav manjka samo še sivka.
Tudi v letošnji jeseni smo se v društvu Ajda Posavje odpravili na ekskurzijo, tokrat v Italijo, v kraj Beano blizu Vidma, in na Goriško. Obiskali smo eno od prvih eko vasi v Italiji, katere ustanovitelj je gospod Enzo Nastati, ki je že več kot trideset let raziskovalec na področju duhovno antropozofske znanosti. Pričel je s prebiranjem Svetega pisma, z evangeliji in svetimi spisi. Seznanil se je tudi z antropozofijo in deli Rudolfa Stajnerja. Je avtor številnih publikacij, ustanovitelj mednarodnega združenja Drevo življenja, osnovitelj homeodinamične metode v kmetijstvu in še kaj.
Za vpis otroka v waldorfsko osnovno šolo se odločijo starši, po zaključku devetega razreda pa se pogosto tako učenci kot starši znajdejo v precepu, kam naprej.
V mnogih državah razvitega sveta je trenutno aktualna problematika tako imenovanih ‘milenijcev’, generacije mladih ljudi, rojenih po letu 1984. Velja prepričanje in ne nazadnje temu v prid govorijo dejstva, da so ti mladi ljudje leni, neosredotočeni in da nimajo nobene vztrajnosti. Angleško-ameriški pisatelj, antropolog in motivacijski govorec Simon Sinek trdi, da ‘milenijci’ niso sami krivi za to, kar so postali, pač pa krivi v veliki meri starše, tehnologijo, nepotrpežljivost in okolje.
Zahvaljujoč svetovni epidemiji prekomerne debelosti, imamo številne uradne nasvete staršem glede zdrave prehrane. Toda prehranska industrija nas še vedno bombardira z nezdravo hrano ter mamljivimi marketinškimi sporočili glede nezdravih prigrizkov in sladkih pijač, tako da ni enostavno voditi otrok mimo vseh teh prepovedanih sadežev. Tukaj je nekaj strokovnih nasvetov, ki sem jih zbrala skozi vsa ta leta.
Ko preiskujemo moderne razlage porekla našega solarnega sistema, odkrijemo, da ne obstaja ena sama razlaga, ki bi bila sprejeta s strani celotne znanstvene skupnosti, temveč – ravno nasprotno – obstaja veliko hipotez z njihovimi možnimi modeli.1