Po dolgi mrzli zimi smo vsi težko čakali na spomladansko prebujenje. Čeprav je bil mesec marec nadpovprečno topel, se je bilo le težko uskladiti s pravimi termini. Vseeno smo izkoristili visoke temperature za zgodnje posevke, pa rast ni napredovala, ker so bile noči sorazmerno mrzle. Že kmalu po sredini aprila je presenetila huda pozeba, ki je naredila veliko škode in dodatno zaustavila rast.
Modul za svetovalce biodinamike
Andreja Videmšek
Združenje Demeter Slovenija je februarja v sodelovanju z Zvezo biodinamikov Slovenije in Demeter International organiziralo prvi modul strokovnega izobraževanja za mentorje, svetovalce, kontrolorje in certifikatorje za biodinamiko.
Poučevanje kemije na waldorfski srednji šoli
Ksenija Klopčič
Pogovor z gostujočim predavateljem Andersom Hoierjem
Anders Hoier, ki je od leta 1976 aktiven član waldorfskega gibanja, se je rodil na Danskem. Bil je razrednik in predmetni učitelj na srednji šoli, kjer je učil predvsem kemijo, biologijo in fiziko. Od leta 2006 je gostujoči učitelj na Waldorfski šoli Ljubljana. V zadnjih 25 letih predava tudi v seminarjih za waldorfske učitelje na Danskem, v Sloveniji, Hrvaški in nekaterih drugih deželah.Zanima ga predvsem, kako poučevati naravoslovje na waldorfskih šolah danes.
Nekaj misli o starejših otrocih v vrtcu
Jill Taplin Marina Nuvak
Ali lahko govorimo o tem, kako zadostiti potrebam večjih otrok v vrtcu?
Januarja 2016 nas je na konferenci SWEYG šolski inšpektor Martin Bradley, ki pozna waldorfske vrtce v Angliji, vprašal, kakšen napredek pričakujemo pri starejših otrocih v vrtcu.
Pogosto preživijo otroci dve ali tri leta v starostno mešanih skupinah, v istem okolju, z isto opremo in na voljo so jim iste dejavnosti. Vzgojitelj lahko v tem okolju v praksi opazuje, kako otroci skozi svoje vrtčevsko obdobje na nov način prevzemajo že znana opravila. Odnos vzgojitelja do šestletnega otroka se spreminja, saj pričakovanja do šestletnika niso enaka kot tista pri tri-, štiri- ali petletniku. Da bi bilo zadnje leto v vrtcu za večje otroke hranljivo, se morajo odrasli zavedati, v kakšnem prehodnem obdobju so otroci in skladno s tem tudi delovati.
Zdravljenje po meri človeka
Dinko Raffanelli, dr.med., infektolog Breda Pavlovič
V prvih desetletjih 20. stoletja je bilo v Evropi vedno več železniških prog, elektrika in druge dobrine tehnologije so postajale vedno bolj dostopne. V proizvodnji je bilo vedno več avtomatizacije, pričela se je industrijska proizvodnja hrane, industrijsko kmetijstvo, tehnični vzlet je zajel tudi medicino. V umetnosti so se pojavile avantgardne smeri, v naravoslovnih znanostih pa teorije, iz katerih se je razvila nuklearna fizika. Tradicionalni pogled na svet se razblinja. Entuziazem za spremembe v načinu življenja in razmišljanja je bil na začetku prejšnjega stoletja mnogo večji kot danes.
Orfiška šola in duh Srednje Evrope: Spoznavni postopek in znanost
Samo Simčič
Orfiška šola, šola pesniške genialnosti, je povzdignjena v mit. O njej se govori kot o imaginarni resničnosti, zato nikoli povsem določno. Vendar je orfiška šola resničnost, ne le prispodoba. V mitu o Orfeju je rečeno, da je temu mitičnemu starogrškemu pesniku poklonil svojo liro Apolon sam. To ima globok pomen. Lira je precizen instrument, treba ga je obvladati, da bi lahko igrali nanj in ustvarjali umetnost. Orfej se je te umetnosti naučil v Apolonovem templju v Delfih. Dala mu je sposobnost, da je lahko živ stopil čez prag smrti v svet umrlih – ta sposobnost je intuicija, ki sega v globine sveta in človeka.
Človekov mali in veliki svet
Mario Čuletić Marina Nuvak
Današnja, vse bolj globalizirana in dehumanizirana družba, v kateri postaja človeško življenje preveliko breme, zgolj številka in sredstvo za doseganje egoističnih in nemoralnih ciljev, postavlja pod vprašaj perspektivo kvalitativno-progresivnega razvoja človeštva. Zdi se, da je v poplavi svetovnih nazorov in ideologij težko razločiti vizije in ideale, ki bi človeku lahko vrnili izgubljeno navdušenje, plemenito strast do življenja, zvezdo vodnico, dostojno Človeka. Eno takšnih vizij je mogoče strniti v dve besedi – mikrokozmos in makrokozmos.
Setveni kozmični koledar v skladu z razvojem zemlje in človeka
Marija Poljanec
V zimskem času biodinamiki mnogo razmišljamo, meditiramo in se tudi sprašujemo, koliko smo bili v preteklem letu uspešni pri vzgoji rastlin, koliko nam je bila narava naklonjena. Cel niz vprašanj si lahko zastavimo in eden od odgovorov je lahko tudi, da nismo upoštevali pravega kolobarja, takega, ki ustreza rastlini in celotnemu sistemu našega osončja, oz. tistega reda in točnosti vseokrog, ki ga je upesnil Beethoven in ga je s truda polnim raziskovalnim delom utemeljila naša pokojna Marija Thun.
Barva kot luč čustev v glasbi
Ana Josimovska
Navajam nekaj ‘barvnih utrinkov’, ki se mi porajajo na to temo.
Modrost rok 1. del
izr. prof. David L. Brierley Marina Nuvak
Delo z rokami
Živimo v novi tehnološki dobi, v kateri ima zdaj vsakdo svoj prenosni računalnik in pametni telefon. Če pogledamo naokoli, lahko vidimo, kako globoko je to vtisnjeno v način, kako se ljudje današnje družbe med seboj povezujejo. Zaradi teh pripomočkov so izginile stare vezi časa in prostora. V zelo kratkem času lahko komuniciramo na zelo velike razdalje. Navdušeno sprejemamo te novitete in si ne moremo več predstavljati, kako smo živeli prej, ko vse to še ni bilo množično dosegljivo.