Želja, da se konec junija odpravimo na Kras, je bila skoraj spontana s strani vseh članov in glede na pestrost kulturnih in družbenih prireditev smo se odločili, da 27. junija najprej obiščemo Festival sivke v Ivanji Gradu.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Urška Dugulin, Darja Brecelj
‘Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši …’ Takole odmeva iz našega vrtca Zlata ptica, ki mu z otroki pravimo kar gnezdece. V njem se trenutno druži 14 otrok, z začetkom naslednjega šolskega leta pa bo v gnezdecu pelo že 19 ptičic.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Anja Bošnjak
Če si pravi za waldorfsko šolo, moraš biti vedno pripravljen na dogodivščine. Prvo takšno priložnost so dobili bodoči dijaki na pohodu po tigrovski poti. Na nas sicer niso prežali tigri, so pa tamkaj med obema vojnama bili bitke za svojo domovino Tigrovci. Organizirane skupine Slovencev in Hrvatov, ki so delovale protifašistično in branile Trst, Istro, Gorico in Reko (TIGR) z okolico.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Liliana Benić Drobac
Rumena barva je svetloba, ki jo je nekoliko udušila tema. Modra pa nastane iz teme, ki jo nekoliko oslabi svetloba.
Johann Wolfgang von Goethe
Goethejeva teorija barv temelji na tem, da je svetloba homogena in da se barva ustvari samo s prisotnostjo teme. Za njega je temina bistvena komponenta barve. Goethe ni želel razumeti objektivne stvarnosti, ki jo je proučevala Newtonova fizika in je trdila, da so vse barve vsebovane v beli svetlobi ter da je tema le odsotnost svetlobe.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
David L. Brierley
Mestni prebivalec morda gleda na vrtnarjenje kot na nekakšno opravilo, kot neskončno vrsto dolžnosti. Toda pravi vrtnar se predaja rastlinskemu svetu, ki nemo raste v tej s hrupom obsedeni družbi. Zemlja se vrti okoli svoje osi s hitrostjo 17.000 km/uro in okoli sonca s hitrostjo 107.218 km/uro … nemo. Pri rastlini na rast ne gledamo kot na nekaj nepretrganega.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Samo Simčič
Okrog leta 1900 je znanost začela z eksperimentom razstavljanja materije, v upanju, da bo razkrila njeno bistvo in njen izvor. Do sredine stoletja je prodrla v ‘nefizični’ svet, ki ni več materialen in ki ga ni več mogoče označevati s pojmi iz fizičnega sveta. Zanj se pogosto uporabljajo le primerjave in domneve, ki se lahko zaradi dinamike nenehno spreminjajo.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Članek, ki je pred vami, je izsek iz radijskega pogovora med urednico revije Lilipoh, Christy Korrow, in ameriškim domorodcem, zdravilcem in naturopatom Phillipom Cloudpilerjem, ki ju je gostil Glenn Brooks na KRXA v Montereyu, Kalifornija.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Fanika Jeromel
Konec maja, junija in še v začetku julija je glavna sezona nabiranja zelišč. V tem času je največ zdravilnih moči zbranih v nadzemnih delih rastlin: v steblih, listih in cvetovih. Nabrali in posušili bomo smrekove vršičke, liste breze, bezgove in lipove cvetove, liste mete in melise, materino dušico, kamilico, pelin, ognjič, origano, slez in številne druge. Vse to bomo potrebovali, ko bomo pripravljali čaje ali čajne mešanice za hladne jesenske dni. Ne pozabimo pripraviti tinkture materine dušice ter sirupov iz smrekovih vršičkov, lučnika in trpotca.
Poletje 2015,
letnik XI, številka 2
Breda Medvešček
Potem ko je zaradi prenehanja delovanja Zavoda Demeter Slovenija že kazalo, da bodo slovenski pridelovalci, ki pridelujejo in tržijo živila najbolj priznane in cenjene blagovne znamke, morali spet pod okrilje katere od tujih Demeter organizacij, so se končno le sestavili vsi koščki sestavljanke, ki so jih s težavo zbirali skupaj slovenski demetrovci. Moralna podpora in strokovne spodbude predstavnikov mednarodnih organizacij (Demeter International, IBDA, Sekcija za kmetijstvo Goetheanum) so jim prišle še kako prav. Vaje v strpnosti in vztrajnosti bi lahko rekli pripravam na ponovno združitev vseh slovenskih biodinamičnih pridelovalcev in predelovalcev ter tudi trgovcev in strokovnjakov v organizacijo, ki naj bi poleg opravljanja pomembnih nalog doma predstavljala slovensko biodinamično kmetijstvo v veliki mednarodni družini Demeter licencirancev.
Pomlad 2015,
letnik XI, številka 1
Boštjan Štrajhar
Nekaj četrtošolcev bo to leto dopolnilo enajst let. V povezavi s tem prihaja pri njih do velikih sprememb, ki jih že lahko opazimo. Okoli enajstega leta gredo namreč otroški možgani skozi neverjetno, na trenutke zmedeno reorganizacijo. Sprednji prefrontalni možganski korteks, ki je odgovoren za kritično mišljenje, objektivnost, evalvacijo emocij soljudi … gre za 10 let na počitnice.