Dragi Godi,
kako naj pripravim hčerko do tega, da se bo prav odločila in pri tem imela občutek, da je to bila njena odločitev?
Dragi Godi,
kako naj pripravim hčerko do tega, da se bo prav odločila in pri tem imela občutek, da je to bila njena odločitev?
V zgodnjih letih je otrokova naloga, da zraste v svoje fizično telo, medtem ko je naloga starša, da njegov razvoj usmerja. Ta fizični razvoj je potrebno podpreti z močnimi temelji, sicer se lahko v njegovem življenju pojavijo mnogi problemi, vključno z nespečnostjo, nemirnimi dnevi in duševnim zaostankom ali motnjami. Rudolf Steiner je predstavil paradigmo dvanajstih čutov1 in prve štiri, dotik, življenje, gibanje in ravnotežje, imenujemo osnovne čute. Omogočijo osnovo za učenje in samostojno delovanje. Če te čute v prvih sedmih letih dobro negujemo, se bo otrok zmožen samozavestno podati v svet. Idealno bi otrok moral z vsakim od teh osnovnih čutov vsak dan imeti prave izkušnje. Te čutne izkušnje se seveda pojavijo z nego in potrebi, da izpolnimo načrtovane dejavnosti, pouk in šport.
Mnogi se danes ukvarjajo z jogo. Večinoma prakticirajo asane, mirujoče telesne drže, ki vzdržujejo specifične oblike mišične napetosti. Telo se umiri, stabilizira in praktikant se preda notranjemu miru. Odstrani vse, kar povzroča stres in izloči vse misli iz svoje zavesti. Odrine tudi ‘ego’.
Razvoj človeštva v prvem velikem obdobju po koncu Atlantide je razdeljen na sedem kulturnih dob: stara indijska (7227 pr.n.št.), stara perzijska (5067 pr.n.št.), stara egipčanska (2907 pr.n.št.), starogrško-rimljanska (747 pr.n.št.), germansko-angleška (1413), rusko-slovanska (3573) in ameriška doba (5733-7893).
Ko razmišljam o začetnih, pomembnih srečanjih z biodinamiko oz. s Steinerjevo antropozofijo, mi večkrat pride na misel eno od mnogih predavanj, ki smo jih poslušali, in sicer 17. novembra 2000 v Kanalu ob Soči. Veliko gasilsko dvorano smo zapolnili do zadnjega kotička.
Odraščanje je dolgotrajen, počasen proces. Včasih je pokrajina sončna in pot naprej jasna, včasih se pojavijo močna neurja in zdi se, da potovanje nazaduje, namesto da bi napredovalo proti svobodni, odrasli osebi, v katero si vsi želimo, da bi naši otroci odrasli. Vsaka faza v tem procesu je pomembna in če zaradi neučakanosti katero koli izpustimo, bo to pomembno vplivalo na prihodnost. Vse faze otroštva potrebujejo dolga obdobja tistega, čemur bi človek rekel horizontalno bogatenje, da raziskuje vse možnosti posamezne faze, preden se premakne naprej v naslednjo.
Januarja 2010 je Steve Jobs, generalni direktor podjetja Apple, predstavil tablico. V svojem devetdesetminutnem govoru je pojasnil, zakaj verjame, da je to najboljši način za človeka, da gleda fotografije, posluša glasbo, uporablja Facebook, igra igrice in navigira medmrežje. Vedel je, da se bo nova naprava hitro širila po svetu. Toda njegovi otroci računalniške opreme niso smeli uporabljati. V nekem intervjuju v New York Timesu je leta 2010 pojasnil, zakaj njegovi otroci nikoli ne uporabljajo nove tehnologije. Priznal je, da je lahko na lastne oči videl nevarnosti tehnologije. Evan Williams, ustanovitelj Twitterja, je za svoje otroke postavil knjižnico, prepovedal pa jim je uporabljati tablico ali pametni telefon.
Erika je predana uslužbenka v upravi šole. Vsak dan rada prihaja na svoje delo in ga dobro opravlja. Ves dan izvršuje mnoge naloge, razporeja delo, tipka, sprejema sporočila in še veliko tega. Vendar pri svojem delu ni vedno čutila veselja. Ko so za čiščenje pisarn začeli uporabljati nova kemična sredstva, je večino dneva kašljala. Dolge ure tipkanja so ji povzročale neprestane bolečine v zapestjih in prstih. Stalne zahteve sodelavcev so pri njej povzročale glavobol. Skoraj čudežno so ti simptomi izginili potem, ko je začela jemati kapsule, ki so vsebovale zlato, kadilo in miro.
Obdobje pubertete ni še nikoli sprožalo toliko kontroverznosti kot danes; pedagogi, sociologi, psihiatri in starši kličejo po bolj striktnih vodilih s strani šolskih ustanov, sociologi se pritožujejo zaradi okoljskih pogojev, psihiatri proučujejo odnose med otroki in starši in sporočajo, da manjka med njimi skrb in razumevanje. Medtem ko se mnenja in nasveti zelo razlikujejo, pa mladostnik vedno glasneje in siloviteje tolče na vrata uveljavljene avtoritete.
Psihologi zelo hitro ugotavljajo, kako nevarni so lahko pametni telefoni za možgane najstnikov. Raziskave so odkrile, da se pri osmošolcih, kadar uporabljajo socialne medije, nevarnost depresije dvigne za 27 %. Pri otrocih, ki uporabljajo telefone najmanj tri ure na dan, je veliko več možnosti, da zapadejo v samomorilnost. Nedavna raziskava pa je odkrila, da je stopnja samomorov med najstniki v ZDA zdaj zasenčila število umorov, vzrok za to pa so pametni telefoni.