Celoten članek

Zakaj potrebujejo otroci pravljice

Poletje 2013,
letnik IX, številka 2

Gerald Huther

Nevrobiološki razlogi za pripovedovanje pravljic

Predstavljajte si, da bi imeli čarobni napoj, ki bi otroke pripravil do tega, da bi mirno sedeli in poslušali; to bi hkrati spodbudilo njihovo domišljijo in razširilo besedni zaklad ter s tem še dodatno razvilo zmožnost vživljanjav življenje drugega in sočustvovanja, kar tudi okrepi otrokovo zaupanje in mu omogoči, da pogumno in samozavestno pogleda v prihodnost. Takšen čarobni napoj dejansko obstaja: to so pravljice, ki jih pripovedujemo ali beremo našim otrokom. Pouk pripovedovanja zgodb je najvišja oblika poučevanja.

Preberite več

Celoten članek

Vaje ob strani življenja

Poletje 2013,
letnik IX, številka 2

Samo Simčič

Odlomki iz del Rudolfa Steinerja: ‘Navodila za ezoterično šolanje’ GA 42, ‘Kako doseči spoznanja višjih svetov’ GA 10, ‘Tajna znanost v osnovi’ GA 13

I.

Najprej prikažimo SPLOŠNE ZAHTEVE, ki si jih mora postaviti vsakdo, kdor hoče razviti v sebi skrite duševno duhovne (okultne) sile. Te vaje se imenujejo ‘Vaje ob strani življenja’ (Nebenübungen).

Preberite več

Celoten članek

Dvanajsto leto življenja

Hermann Koepke

Vstop v puberteto

Geslo

Značilnosti: puntarsko vedenje proti odraslim (ki so tako nepravični). Pojemajoče in naraščajoče zanimanje za nasprotni spol. Nenadna neuravnovešenost, ki nekatere lahko spravi ob pamet (neznansko visoko vriskanje, ki zelo žalosti) in manjvrednostni občutki.

Razen tega počasi dobiš svoje lastno mnenje (ki ga morajo odrasli brezpogojno spoštovati). In še nekaj, kar lahko imenujemo diskriminacija mladih. To ne pomeni, da mladi diskriminirajo, pač pa postajajo diskriminirani prav oni. Iz lastne izkušnje lahko zagotovim, da je to lahko nekaj zelo neprijetnega in frustrirajočega. Npr. z vrstniki nenevarno ždimo v tramvaju. Zaradi nečesa se strašansko smejemo in gledališče se že pričenja. Z vseh strani se nenadoma začnejo »jajcati in usajati«. Ali pa pomotoma oplazimo mirnega starejšega gospoda in se vsuje plima psovk (ki jih takim ljudem sploh ne pripišeš) in jo skupiš. V trgovinah so zelo neprijazni ali pa nas sploh ne postrežejo. Kot otroku se to ne bi zgodilo…«

Zapis neke štirinajstletnice

Preberite več

Celoten članek

Vpliv zaslonske tehnologije na otroke

dr. Aric Sigman

Predstavitev v evropskem parlamentu

Evropsko združenje razpravlja o mnogih vidikih življenja državljanov. Pa vendar nihče nikoli ni mislil, da bo o glavni dejavnosti Evropejcev, ki je v porastu – gledanje zaslonskih medijev, potrebna parlamentarna razprava. V času otroštva preživijo otroci danes več časa pred televizijo kot pa v šoli. Povprečni sedemletnik preživi pred zaslonom že celo leto dni po 24 ur, povprečen mladostnik v Evropi pa do 18. leta pred zaslonom preživi že štiri leta po 24 ur.

Toda to danes ni več le kulturno vprašanje o tem, kako otroci preživljajo svoj prosti čas. Zaslon je zdaj postal zdravstveno vprašanje. Raziskava, ki je bila objavljena v najbolj ugledni medicinski in znanstveni reviji kaže, da je sama količina časa, ki ga otroci preživijo pred TV, DVD, računalniškimi zasloni in na internetu, povezana s pomembnimi, merljivimi biološkimi spremembami v njihovih telesih in možganih, ki bi lahko imele pomembne zdravstvene posledice.

Glede na to, da preživijo otroci v ključnih razvojnih obdobjih vedno večji del svojega življenja ob gledanju zaslonske tehnologije, se mora EU odzvati in glede tega sprejeti svoje stališče.

Ta članek je osnovan na predavanju, ki ga je imel dr. Aric Sigman avgusta 2010 za skupino, ki v evropskem parlamentu deluje za kakovost otroštva.

‘Nobenega dokaza ni, ki bi podprl trditev, da se morajo otroci, zato da bi jim bila zaslonska tehnologija blizu, z njo zgodaj seznaniti.’ (Linn Et Poussaint 1999)

Preberite več

Celoten članek

Pogled na prehrano z antropozofsko usmerjenega znanstvenega stališča

Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1

Tanja Franjević Petrović

Od prvega predavanja Rudolfa Steinerja o prehrani je minilo 107 let in s pravico si lahko postavimo vprašanje: Kaj lahko začetek dvajsetega stoletja, daljno leto 1905, nam, ki živimo na začetku tretjega tisočletja, pove o prehrani, česar mi že tako ne bi vedeli? Človeštvo je sledilo svojemu toku evolucije, znanost napreduje, tehnologija vsakodnevno dosega navdušujoče rezultate. Veliko tega se je spremenilo, je zastarelo, pripada zgodovini. Mar zato tudi Steinerjeva predavanja o prehrani spadajo v preteklost? Ali pa?

Preberite več

Celoten članek

Enigma umetniške kreativnosti

Poletje 2010,
letnik VI, številka 2

David Brierley

Pri predšolskih otrocih, učencih in dijakih

Na predšolsko obdobje pri otroku gledamo kot na zlata leta ustvarjalnosti. V tej starosti so otroci kot biseri: če se smejo umetniško razvijati, se bleščijo. Pozneje pa, v zgodnji puberteti, se zdi, da sijaj zbledi  in v primerjavi s tistim, kar so bili sposobni pokazati prej, so videti njihove risbe povprečne. Zdi se, kot da je njihov umetniški razvoj ohromel.

Preberite več

Celoten članek

Ko toplota sreča toploto

Poletje 2010,
letnik VI, številka 2

Michael Weiler

Kaj povezuje čebele in človeka

Večine ljudi se čebele dotaknejo neposredno, duševno. To srečanje se dogaja predvsem v srcih.

Danes veliko ljudi skrbi zaradi stiske čebel. Iskanje vzrokov odpira novo vprašanje: Ali se moramo zato, da bi jim pomagali, naučiti čebele bolje razumeti?

Pot do razumevanja narave, njenih pojavov in njenega odnosa do človeka je v primerjalnem opazovanju ali raziskovanju. Goethe si je zelo prizadeval za ta način in ugotovil, da se na organskem in telesnem nivoju ne da najti bistvene razlike med ljudmi in višjimi živalmi, sesalci. V kraljestvu žuželk je domača čebela brez dvoma ena izmed najbolj razvitih oblik. Če primerjamo nas ljudi in domače čebele, pri tem ne smemo gledati le na eno čebelo, ampak na celoten panj. Ta predstavlja organizem čebele. Pri tem na prvi pogled ne najdemo prav veliko sorodnih in podobnih elementov.

Preberite več