Pričujoč članek temelji na prevodu dela Razumevanje otroških risb (originalno Understanding Children’s Drawings), avtorice Michaele Strauss, dopolnjen je z risbami otrok iz Waldorfskega vrtca Radovljica. Ker se v Waldorfskem vrtcu Čebelica v Radovljici zavedamo pomena prostega risanja, imajo otroci čas za risanje ves čas proste igre in tudi po počitku. Rišejo lahko neomejeno, ves čas so na voljo voščeni bloki in papir.
Zaradi vala priseljevanja, ki je zajel vso Evropo, so se začele razprave, ki se, ne nepričakovano, osredotočajo na vključevanje. V vedno bolj kozmopolitski družbi se to zdi kot dodaten izziv za izobraževanje, tako otrok kot odraslih.
Nekateri jim rečejo ‘gospodinjska opravila’, ampak v resnici so to življenjsko pomembne veščine – in če jih začneš dovolj zgodaj učiti in urediš tako, da je učenje prijetno, pripomorejo, da se otroci počutijo spoštovani člani družine (bolj kot razvajenčki).
Prehrana kot način zdravljenja z duhovno zdravstvenega vidika, postane izredno pomembno, če jo razumemo na pravilen način. Zato je dr. Rudolf Steiner na predavanju povedal, da je nujno potrebno navesti nekaj stališč o prehrani in o načinu zdravljena. Bolj kot pri katerikoli drugi razlagi je nedvomno treba upoštevati, da so bile tukaj izbrane povsem aforistične podrobnosti z brezmejno širokega področja in da je bilo že takrat (22. 10. 1906) zelo težko govoriti v na splošno razumljivem jeziku. Zato je z duhovno znanstvenega stališča mogoče govoriti le približno, saj v današnjem razširjenem krogu poslušalstva niso prisotni le tisti, ki bi znali resnično začutiti pomen vsake besede.
Tudi Zemlja diha, čeprav počasi. En ciklus traja eno leto. Od zodiakalnega znamenja strelca do znamenja dvojčkov, v času dvigajočih luninih lokov, Zemlja izdihuje. Od dvojčkov do strelca, v času padajočih luninih lokov, pa Zemlja vdihuje (opomba: po astronomskem koledarju traja znamenje dvojčkov od 20. junija do 20. julija, znamenje strelca pa od 20. decembra do 19. januarja).
Tako se je izrazil Oton Župančič v svoji veličastni Dumi o preprostem kmečkem življenju, ki se ne meri z napredkom velikih mest, ko srce hrepeni po domači pokrajini, po starih ljudskih običajih.