Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Mario Čuletić
Čeprav segajo njeni prvi začetki le v leto 1912 – to je torej zelo mlada umetnost – se je evritmija kljub temu zelo hitro razširila v vsa evropska središča in se uveljavila na različnih področjih kulturnega življenja. Razdelila se je na umetniško, pedagoško in zdravilno evritmijo, umetniška pa se je nadalje razdelila na govorno evritmijo (vidni govor) in zvočno evritmijo (vidno petje).
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Alja Tasi
Godi Keller zase pravi, da je kot krompir, ki se prileže k vsaki pedagoški dilemi. Švicar, ki je večino svojega delovnega veka preživel na Norveškem, je 30 let učil v waldorfski šoli. Svetuje tudi staršem, ki jim danes ni niti najmanj lahko. Recepta za vzgojo jim ne more dati, lahko le okrepi njihovo samozavest in jih spodbudi, da resnično prisluhnejo svojemu otroku. Pri 59 letih se je Keller lotil novega izziva: pomaga norveškim mladostnikom, ki so zašli na rob družbe. Tudi tako, da jim bere pravljice, saj brez ščepca magije preprosto ne gre.
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
izred. prof. David L. Brierley
Svetovno znana nevrologinja Susan Greenfield piše v svoji popularni knjigi Jutrišnji ljudje, da 21. stoletje spreminja način našega razmišljanja in čutenja tako, da bo v ne tako daljni prihodnosti izobraževanje postavljeno pred dilemo, saj bosta obstajali le dve vrsti učencev: otroci knjige in otroci ekrana.1
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Sarah Kane
Tako kot lansko leto, tudi letos prihajajo skupaj na vaje za gledališko igro učitelji, starši in dijaki. Tudi tokrat vadijo že ves december, da bi 5. In 6. januarja lahko predstavili Igro o treh kraljih.
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Ljubica Petrov
Pri antropozofski medicini je pomembno poznati osnovno strukturo. Tukaj se na primer govori o trodelnosti človeka, kar pomeni njegov živčno-čutni, ritmični sistem in sistem metabolizma. Funkcija mišljenja pripada glavi, kjer govorimo o živčno-čutnem sistemu, ki zajema možgane, kožo in čutne organe. To je naš hladni pol in glava mora biti hladna (kar ne pomeni, da je dejansko hladna, ampak da so življenjski procesi v primerjavi z drugimi deli bolj umirjeni). To je tudi od zunaj najbolj čvrst, od znotraj pa najbolj občutljiv del človeka, zato je tukaj potreben nekakšen mir.
V današnjih časih, ko se soočamo z raznovrstnimi mnenji in ocenami svetovne finančno-gospodarske krize, si lahko z dobrim razlogom zastavimo vprašanje, kako lahko pridemo do takšnih družbenih sodb, ki bodo dejansko odslikavale to, kar se dogaja v tej veliki družbeni drami.
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Mario Čuletić
Po vsem svetu se preko mnogih razstav, simpozijev, retrospektiv, monografij skozi celo leto 2011 obeležuje 150 letnica rojstva človeka, ki je s svojim delovanjem zapustil neizbrisno sled na različnih področjih človeškega življenja in hkrati dal hvalevredno pobudo za njihov razvoj.
Jesen 2011,
letnik VII, številka 3
Iča Marušič
Prvi septembrski dnevi so v šolske ure vnašali nemir vročega poletja. Poleg tega smo pri geografiji ustvarjalno odpotovali v Afriko: ustvarjali smo relief kontinenta in si želeli pokukati v prostranstva savane, neusmiljenost Sahare, pragozd Konga in višavja srednjega ter južnega dela. Privlačni svet toplega zraka nas je vabil ven.
Jesen 2011,
letnik VII, številka 3
Viktorija Kovačič
Delo z otroki do tretjega leta starosti waldorfskih vrtcih je v waldorfski pedagogiki novejše področje, ki se je pričelo razvijati (v praksi) v zadnjih desetih letih. Dejstvo je, da v Sloveniji še ni potekalo organizirano izobraževanje na to temo, čeprav je potreba po vključevanju tako majhnih otrok v vrtce vedno večja. Čas je, da se skupaj lotimo tega področja ter si prizadevamo za dobre strokovne temelje.
Jesen 2011,
letnik VII, številka 3
Igor Velepič
Švica, Francija, Španija, Italija
24. 8.–15. 9. 2011
Po kar nekaj skupnih poteh je prišla pred začetkom četrtega letnika na vrsto The ekskurzija, letos triindvajsetdnevna, po (predvsem arhitekturnih, pa tudi drugih) zanimivostih zahodne Evrope.