Zima 2014,
letnik X, številka 4
Pia Repič, 2.l
6. novembra 2014 ob 6h zjutraj se je 29 zaspanih in zoprnih dijakov (kdo pa uživa v tem, da mora vstati ob 5h?) skupaj s tremi učitelji (g. Velepič, g. Poljšak in ga. Pelhan) usedlo na avtobus in se odpeljalo izpred Waldorfske šole Ljubljana. Čakala nas je tridnevna ekskurzija v München.
Zima 2014,
letnik X, številka 4
Katja Koželj, razredničarka
Na martinovo ali praznik sv. Martina se danes mnogi veselijo vina in gosi za večerjo. Malokdo pa še ve, zakaj sploh praznujemo ta praznik in česa se v tem času še posebej spomnimo. Praznik sv. Martina je predvsem praznik dobrote in nesebične medsebojne pomoči. Dobrota. Obrabljena beseda. A kljub temu živi med nami, je v nas, samo prebuditi jo je treba. To pa je v svetu, kjer vsakdo misli samo nase ali kvečjemu še na svoje bližnje, težko.
Zima 2014,
letnik X, številka 4
Boštjan Štrajhar
Najpogosteje javno uporabljena besedna zveza je v zadnjih letih finančna kriza. Politiki, direktorji in predsedniki uprav pa iščejo rešitve; eni pravijo, da bi morali varčevati, za druge je rešitev večja potrošnja, tretji iščejo razloge za situacijo v bankah, humanisti pa v človekovi psihi. Spoznanje vseh pa potrjuje finančno oziroma denarno krizo.
Zima 2014,
letnik X, številka 4
David L. Brierley
Ko je leta 1875 pri 74 letih umrl Henri Labrouste, je za njim ostala arhitekturna zapuščina v obliki dveh največjih stavb devetnajstega stoletja v Parizu, knjižnice Sainte Genevieve in Narodne knjižnice, dveh čudežev, zgrajenih iz kamna, železa, stekla in knjig.
Zima 2014,
letnik X, številka 4
Tammi Stein
Finančna skupina spreminja način ravnanja z denarjem v svetu, tako da pospešuje smiselne odnose med investitorji in podjetniki. Avtorica Tammi Stein se pogovarja z Donom Shafferjem iz RSF za socialne naložbe.
Zima 2014,
letnik X, številka 4
Robert Kellum
Verjamem, da prihajamo iz duhovnega sveta in da je naše potovanje namenjeno temu, da izžgemo telo ter skozi vaje življenja spet najdemo svoje pravo duhovno telo. Življenje je nekakšen fizični ‘blažilec’ časa in prostora, ki nam – v najboljšem primeru – nudi nekaj tolažbe, ko poskušamo premagati bolezen in smrt.
Mnogim ljudem, ki pridejo v stik z antropozofijo, se pojavi vprašanje: Kakšen je odnos antropozofije do tradicionalnih religij? Steinerjev odgovor je: ‘Religije so dejstva v zgodovinskem življenju človeške rase. Duhovna znanost je sposobna preučevanja duhovnih pojavov, ki so se v teku razvoja manifestirali kot religija. Vendar duhovna znanost si nikoli ne želi ustvariti nove religije, prav tako kot naravoslovna znanost ne goji iluzije, da lahko ustvari karkoli novega v naravi. Ni potrebe, da bi se zmanjšala intenzivnost, s katero nekdo prakticira svojo religijo in izvaja verske obrede, potem ko pride v stik z duhovno znanostjo.’1
Zima 2014,
letnik X, številka 4
Elvira Devetak
Božič pomemben praznik kristjanov, ko praznujemo Jezusovo rojstvo. To je dan, ko je vsa družina zbrana, kuha in peče se veliko dobrot, po hiši diši po cimetu, klinčkih, izmenjuje se darila. Otroci čakajo na božično jutro, da vidijo, če jim je Božiček, bradati starec, ki potuje s sanmi prinesel, kar so mu napisali v pismih. To je dober čas za otroke, saj so tudi šolske počitnice.
Zima 2014,
letnik X, številka 4
Boris Potočar in Barbara Vidmar
‘Naše delo mora temeljiti na biološko-dinamični metodi dr. Rudolfa Steinerja, ki jo je leta 1924 v Koberwitzu predstavil na Kmetijskem tečaju, in nadaljnjem razvoju te metode v praksi in raziskavah,’ smo večkrat slišali poudariti Susanno Küffer Heer, predstavnico Demeter International (v nadaljevanju: DI), in Jean-Michela Florina, vodjo Sekcije za kmetijstvo v Goetheanumu, ki smo ju od 21. do 23. novembra 2014 gostili v Sloveniji.
Jesen 2014,
letnik X, številka 3
Simona Pajk
Morda se vam bo zdelo neokusno, da pišem o počitnicah, ki so, brezpogojno, minile, a si ne morem pomagati. Spomini me hranijo, da vidim sonce tudi takrat, ko dežuje.