Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Josipa Žilić Hozjan
Letošnja organizacija pusta je bila prav posebna izkušnja, saj smo se vse tri učiteljice s tem srečale prvič. Najprej smo raziskale, kakšna je tradicija na šoli, nakar smo se odločile slediti svojim idejam in notranjemu glasu. Seveda se je to izkazalo za najboljše. Predvsem smo želele, da bi bili otroci dejavni soustvarjalci veselega rajanja, manj pa opazovalci dogajanja na odru.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Igor Velepič
Na začetku šolskega leta smo se na roditeljskem sestanku dogovorili za možnost pridodanja ekskurzije v Grčijo za letošnji drugi letnik. Upoštevali smo pomislike o dragocenosti časa (deloma) med počitnicami in se odločili za morda malce hladnejšo, a najbolj elegantno rešitev, ki se ni zajedala preveč v redno šolsko delo. Tako smo letos prvič izpeljali del epohe Zgodovine umetnosti – metrika in poetika „na terenu’.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Marina Nuvak
V času od 1. do 3. aprila je v prostorih Waldorfske šole Ljubljana spet potekal eden od mnogih sklopov v okvirju seminarja za waldorfske učitelje in vzgojitelje. Tokratni vikend je bil posvečen predvsem umetnosti. V uvodnem nagovoru je g. David Brierley slušateljem govoril o pomenu umetnosti v pedagoškem procesu.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Manca Košir
Naneslo je, da oni dan nista mogla na roditeljski sestanek ne mati ne oče, pa sem šla babica najljubšega vnuka, strumno sem prikorakala v 7. b razred Waldorfske šole k gospe Grobelšek. Oj, kot bi prišla v majhno gledališče! Na zadnji steni razstava akvarelov mesečine v temnem gozdu, vsaka slika po svoje najlepša. Na klopeh dva ogromna narisana plakata na temo astronomije, gospa Grobelšek nam pokaže še teleskop, ki so ga naredili učenci iz papirja, in neverjetno vesoljsko plovilo z merilnimi aparati, ki ga je učenec izdeloval ne vem več koliko ur. V razredu imajo rože v loncih in pisane zavese na oknih. Ustvarjalno vzdušje, kakršnega ni bilo v nobenem drugem razredu, pa sem jih obiskala širom Slovenije že okoli sto.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Hilmar Moore
Prav kmalu zatem, ko se človek sreča z biodinamiko, se sreča tudi z Rudolfom Steinerjem. V svojem življenju je bil zelo produktiven. Njegovo delo zajema 6000 predavanj, na ducate knjig, inovativni pristop k izobraževanju, umetnosti, medicini, delo z ljudmi s posebnimi potrebami.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Marija Poljanec
Odkar sem se odločila, da bom na naši kmetiji uveljavila načela biodinamike, redno škropim s preparatom 500 in 501 vse površine, tudi travnike enkrat letno. Njiva je podvržena bolj intenzivnemu škropljenju.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Brane Žilavec
V zadnjem prispevku smo si ogledali nekatere osnovne razloge za obstoj protislovij v antropozofskih razlagah sveta. Za povzetek lahko uporabimo naslednje Steinerjeve besede: ‘Še prav posebno se moramo truditi in skrbeti, da oblikujemo mnenja z različnih vidikov / … /. Mnogi lahko ugovarjajo, da si ti nasprotujejo, ampak ravno to je bistvo stvari, da / … / en vidik nasprotuje drugemu, kajti le na ta način dobimo vseobsegajoči pogled na zadevo – in to je to, kar želimo (doseči). Toda to ni nikakor lahko; ljudje bi raje imeli knjižico, kolikor je možno tanko, v kateri bi bila kategorizirana celotna svetovna filozofija. Če pa že želijo imeti razprave o svetovnih filozofijah, potem imajo radi, da se ista stvar vedno znova hitro in na enostaven način ponovi. Seveda, to ne pripelje nikamor. Naši tiskani ciklusi (predavanj) se povečujejo, postajajo bolj in bolj številni, (z namenom) da se lahko stvari osvetlijo z različnih strani, da si lahko pridobimo koncepte in poglede z različnih vidikov, kar potem edino pripelje do celovite slike resničnosti. Prav gotovo morajo biti ljudje v določenem oziru užaljeni, kadar smo prisiljeni bolj in bolj oporekati sprejetim predsodkom z duhovno znanstvenimi resnicami.’1