Poletje 2012,
letnik VIII, številka 2
Mario Čuletić
Voda prekriva največji del zemeljske površine in se nenehno giblje na najrazličnejše načine. V vodnem ovoju okoli zemlje prihaja do neomejenega gibanja in zato ga na globalni ravni lahko opazujemo kot organ, ki posreduje med zemljo in kozmosom ter s tem zemljo vključuje v kozmična dogajanja in ji omogoča, da v njih sodeluje.
Poletje 2012,
letnik VIII, številka 2
Tessa Therkleson
Od leta 2000 se zanimam za zunanjo uporabo ingverja. V Indiji in na Kitajskem je bil ingver že več tisočletij v uporabi kot zeliščno zdravilo za notranjo in zunanjo uporabo, na zahodu pa so ga začeli uporabljati šele pred tridesetimi leti, predvsem v antropozofskih bolnicah, kjer so imeli dobre izkušnje. Ingverjev obkladek je učinkovit pri številnih težavah, kot na primer pri bronhialno-pljučnih vnetjih, artritisu in anksioznosti, medtem ko ingverjeva kopel za noge sprošča vnetje sinusov, glavobol in mišično-skeletne napetosti.
Poletje 2012,
letnik VIII, številka 2
Maja Kolar
Takšen je slogan prvega srečanja biodinamikov Slovenije, ki je potekalo 17. junija v Biotehniškem centru Naklo v soorganizaciji Zavoda Demeter, Biotehniškega centra Naklo, društva Ajda Gorenjska v sodelovanju z Zvezo društev Ajda Demeter, vsemi predsedniki biološko-dinamičnih društev v Sloveniji in Waldorfske šole Ljubljana ter Waldorfskega vrtca Radovljica. Častni pokrovitelj obeh dogodkov je bil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, in njegova soproga, gospa Barbara Miklič Türk.
Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1
Rudolf Steiner
Od začetka zadnje globalne finančno-gospodarske krize v letu 2008 se pojavlja čedalje več kritikov prevladujočega ekonomskega modela, kapitalizma. Med temi kritiki je na primer tudi slovenski filozof Slavoj Žižek. Zanimivo je, da čeprav kritiki prihajajo iz raznovrstnih ekonomskih, kulturnih, ideoloških (tako levih kot desnih) in socioloških ozadij, obstaja med njimi kar nekaj podobnosti. Prva je ta, da se sedanja kriza enači s padcem berlinskega zidu in s tem povezanega propada komunističnega družbenega modela. Seveda v sedanjem primeru se govori o začetku propada kapitalizma.
Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1
dr. Ljubica Petrov, antropozofska zdravnica
Gorčica se uporablja za močne kopeli nog. Dve žlici zmlete črne gorčice damo v toplo vodo (38 – 40 stopinj). Ta kopel je dobra za začetni stadij vnetja grla, pri sinusitisu in pri migreni. Noge naj bodo v kopeli 15 min, potem jih je treba izprati ter namazati z arnikinim ali ognjičevim oljem. Po kopeli je primeren krajši počitek pod toplo volneno odejo.
Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1
Tanja Franjević Petrović
Od prvega predavanja Rudolfa Steinerja o prehrani je minilo 107 let in s pravico si lahko postavimo vprašanje: Kaj lahko začetek dvajsetega stoletja, daljno leto 1905, nam, ki živimo na začetku tretjega tisočletja, pove o prehrani, česar mi že tako ne bi vedeli? Človeštvo je sledilo svojemu toku evolucije, znanost napreduje, tehnologija vsakodnevno dosega navdušujoče rezultate. Veliko tega se je spremenilo, je zastarelo, pripada zgodovini. Mar zato tudi Steinerjeva predavanja o prehrani spadajo v preteklost? Ali pa?
Pomlad 2012,
letnik VIII, številka 1
Breda Medvešček
Skupina štirih študentov lanskega 1. letnika magistrskega študijskega programa Gospodarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici je izdelala projekt z naslovom Biološko-dinamično kmetovanje na območju Spodnje Vipavske doline.
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Sarah Kane
Tako kot lansko leto, tudi letos prihajajo skupaj na vaje za gledališko igro učitelji, starši in dijaki. Tudi tokrat vadijo že ves december, da bi 5. In 6. januarja lahko predstavili Igro o treh kraljih.
Zima 2011,
letnik VII, številka 4
Ljubica Petrov
Pri antropozofski medicini je pomembno poznati osnovno strukturo. Tukaj se na primer govori o trodelnosti človeka, kar pomeni njegov živčno-čutni, ritmični sistem in sistem metabolizma. Funkcija mišljenja pripada glavi, kjer govorimo o živčno-čutnem sistemu, ki zajema možgane, kožo in čutne organe. To je naš hladni pol in glava mora biti hladna (kar ne pomeni, da je dejansko hladna, ampak da so življenjski procesi v primerjavi z drugimi deli bolj umirjeni). To je tudi od zunaj najbolj čvrst, od znotraj pa najbolj občutljiv del človeka, zato je tukaj potreben nekakšen mir.
V današnjih časih, ko se soočamo z raznovrstnimi mnenji in ocenami svetovne finančno-gospodarske krize, si lahko z dobrim razlogom zastavimo vprašanje, kako lahko pridemo do takšnih družbenih sodb, ki bodo dejansko odslikavale to, kar se dogaja v tej veliki družbeni drami.