Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Marija Poljanec
Odkar sem se odločila, da bom na naši kmetiji uveljavila načela biodinamike, redno škropim s preparatom 500 in 501 vse površine, tudi travnike enkrat letno. Njiva je podvržena bolj intenzivnemu škropljenju.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Brane Žilavec
V zadnjem prispevku smo si ogledali nekatere osnovne razloge za obstoj protislovij v antropozofskih razlagah sveta. Za povzetek lahko uporabimo naslednje Steinerjeve besede: ‘Še prav posebno se moramo truditi in skrbeti, da oblikujemo mnenja z različnih vidikov / … /. Mnogi lahko ugovarjajo, da si ti nasprotujejo, ampak ravno to je bistvo stvari, da / … / en vidik nasprotuje drugemu, kajti le na ta način dobimo vseobsegajoči pogled na zadevo – in to je to, kar želimo (doseči). Toda to ni nikakor lahko; ljudje bi raje imeli knjižico, kolikor je možno tanko, v kateri bi bila kategorizirana celotna svetovna filozofija. Če pa že želijo imeti razprave o svetovnih filozofijah, potem imajo radi, da se ista stvar vedno znova hitro in na enostaven način ponovi. Seveda, to ne pripelje nikamor. Naši tiskani ciklusi (predavanj) se povečujejo, postajajo bolj in bolj številni, (z namenom) da se lahko stvari osvetlijo z različnih strani, da si lahko pridobimo koncepte in poglede z različnih vidikov, kar potem edino pripelje do celovite slike resničnosti. Prav gotovo morajo biti ljudje v določenem oziru užaljeni, kadar smo prisiljeni bolj in bolj oporekati sprejetim predsodkom z duhovno znanstvenimi resnicami.’1
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Breda Medvešček
V sivkastem decembrskem dopoldnevu ima Kras rahel pridih Kosovelovih impresij. Skromni oprhi snega ob antracitnem asfaltu. Kraške gmajne in obdelovalne površine je že precej načela zima. Tihi čas. Za visokim kamnitim zidom daje dvorišče prostor značilni kraški kmečki domačiji. Ekološka kmetija Pri Kamnarjevih preberemo s table, pritrjene na masivna lesena vrata, ki jih nosi mogočen portal iz obdelanega kamna.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Knjiga o Rudolfu Steinerju, ki jo je pod psevdonimom Andrei Belyi napisal Boris Bugayev, ruski pesnik iz obdobja simbolizma, je nekaj let po pesnikovi smrti izšla v nemškem jeziku. V ruskem jeziku, v katerem je bila leta 1928 napisana, ni bila nikoli izdana. V letih od 1912 do 1916 je Belyi, ki je bil nekaj let poročen z Assyo Turgenieff, dve leti preživel v Nemčiji. V tem času je, kolikor je le mogel, obiskoval Steinerjeva predavanja. Po ruski revoluciji je dobil začasno vizo, da se je lahko vrnil na zahod, vendar se je moral leta 1923 vrniti domov. Leta 1934 je prezgodaj, zanj morda na srečo, še preden so se začele najhujše Stalinove čistke, umrl. Osebni intervju z njim, opisan spodaj, je iz leta 1923, iz obdobja njegovega bivanja v Nemčiji, tik preden se je vrnil domov, v Sovjetsko zvezo. V tistem času je prišlo med njim in Rudolfom Steinerjem do rahlega nestrinjanja, ki sta se ga oba trudila zgladiti.
Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Brane Žilavec
Eden od načinov, kako lahko preverjamo, ali je določena razlaga sveta resnična, je kriterij notranje složnosti vseh dejstev in razlag, ki jih določeni svetovni nazor vsebuje. Kajti “notranja složnost je bistvena v kateremkoli svetovnem nazoru, če hoče biti le-ta osnovan na resnici.”1
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Brane Žilavec
V prejšnjem prispevku je bila obravnavana vloga mišljenja kot organa za zaznavanje duhovnih realnosti. Osnovni zaključek lahko povzamemo z naslednjimi Steinerjevimi besedami:
”Mišljenje je povezano z idejami, tako kot je oko povezano s svetlobo in uho z zvokom – mišljenje je organ zaznave… Objekti zaznave so ideje (misli, pojmi). Ko naše mišljenje doume neko idejo, se poveže s temelji univerzalnega obstoja. To, kar aktivno deluje v zunanjem svetu, vstopi v človeški duh. Človek se združi z objektivno realnostjo v njeni višji potenci.”1
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Breda Medvešček
V goriški Ajdi smo se lotili posebnega projekta trženja naših pridelkov. Pod okriljem vrtnarije Majdin Gaj smo organizirali ekološko tržnico, na kateri člani društva vsak petek prodajamo in kupujemo viške pridelkov. Pri prodaji svojih pridelkov ali pri nakupu pridelkov, ki so na volji na tržnici, lahko sodeluje vsak član društva, medse pa vabimo tudi pridelovalce in predelovalce iz ostalih Ajd.
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Elvira Devetak Zavodnik
Številka sedem nas spremlja in povezuje z veliko stvarmi: sedem je mavričnih barv, not v glasbi, planetov. Sedem je tudi dni v tednu.
V antiki je bilo vsakemu planetu (takrat so bili poznani Sonce, Luna, Mars, Merkur, Saturn, Jupiter in Venera; Uran, Pluton in Neptun so bili odkriti kasneje) dodeljeno določeno žito. To žito pa je povezano z delovanjem posameznih telesnih organov, ki jih vzdržuje in krepi.
Žitna zrna so vir energije za telo. Zato so priporočljiva v vseh letnih časih, ker varujejo organizem pred izgubo energije in skrbijo za uravnoteženost organizma, kar je predpogoj za zdravje in zdravo počutje.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Michael Weiler
Večine ljudi se čebele dotaknejo neposredno, duševno. To srečanje se dogaja predvsem v srcih.
Danes veliko ljudi skrbi zaradi stiske čebel. Iskanje vzrokov odpira novo vprašanje: Ali se moramo zato, da bi jim pomagali, naučiti čebele bolje razumeti?
Pot do razumevanja narave, njenih pojavov in njenega odnosa do človeka je v primerjalnem opazovanju ali raziskovanju. Goethe si je zelo prizadeval za ta način in ugotovil, da se na organskem in telesnem nivoju ne da najti bistvene razlike med ljudmi in višjimi živalmi, sesalci. V kraljestvu žuželk je domača čebela brez dvoma ena izmed najbolj razvitih oblik. Če primerjamo nas ljudi in domače čebele, pri tem ne smemo gledati le na eno čebelo, ampak na celoten panj. Ta predstavlja organizem čebele. Pri tem na prvi pogled ne najdemo prav veliko sorodnih in podobnih elementov.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Brane Žilavec
Glavni namen mojih prispevkov je razvijanje in poglabljanje razumevanja osnovnih lastnosti antropozofske razlage sveta in človeka, ki ga je oblikoval Rudolf Steiner. Obstaja veliko načinov in možnosti, kako se lotiti takšnega pisanja. »Težava (pa) je v tem, da je področje antropozofske duhovne znanosti kot celote tako obsežno, da ni nikoli mogoče predstaviti več kot del te celote.« Zatorej se je treba zavedati, da se lahko v posameznem prispevku predstavi le nekoliko izbranih vidikov na določeno temo. Izbor le teh je popolnoma osebne narave – po eni strani je rezultat mojega desetletnega bolj intenzivnega študija antropozofske literature, po drugi strani pa rezultat mojih izkušenj iz bivanja in delovanja v antropozofskih ustanovah v Angliji.