Poletje 2014,
letnik X, številka 2
Marija Poljanec
… ali kako sem z njihovo pomočjo našla pomemben odgovor
Dogodek, ki ga bom opisala, se mi je vtisnil globoko v podzavest kot velik vprašaj že davnega leta 1967 prejšnjega stoletja.
Svitanje
Antropozofski pogled na koledar Majev
Pomlad 2014,
letnik X, številka 1
Nick Thomas
Predavanje na srečanju antropozofskega združenja na Irskem
Steinerjevo zdravilo za zdravljenje raka
Pomlad 2014,
letnik X, številka 1
Thomas Cowan
Viscum Schwenk
Kot mnogi že veste, sem bil okoli 30 let povezan z antropozofsko medicino, ki jo je v zgodnjem obdobju 20.stoletja ustanovil Rudolf Steiner, oče biodinamičnega kmetovanja, waldorfskih šol, evritmije (načina gibanja)in mnogih drugih pobud. Zelo verjetno pa je bil njegov najvišji dosežek v praktičnem smislu ta, da je rastlino belo omelo (latinsko: viscum album) vpeljal kot zdravilo za rakava obolenja.
Pletje korenja
Pomlad 2014,
letnik X, številka 1
Kim Peavey
Delo osvobaja – razmislek
Odstranjujem plevel. To rada počnem. Najraje plevem korenje – previdno ločujem korenje od plevela. Na kolenih sem, čisto pri tleh, in lahko vonjam ravno prav vlažno zemljo, da je pletje enostavno, ter ostrejši duh vršičkov korenja. Tukaj je dobra lega za korenje. Sončen dan je, rahel vetrič pihlja in vse naokrog žvrgolijo lastovke, ki gradijo svoja gnezda. Dolgo delam in se pomikam vzdolž vrste … veselo plevem.
Vegetabilni preparati
Pomlad 2014,
letnik X, številka 1
Marija Poljanec
Vegetabilni preparati so nov in preizkušen dokaz pokojne g. Marije Thun, da lahko pri izdelovanju biodinamičnih preparatov živalske ovojnice nadomestimo oziroma uporabimo ovojnice iz vej dreves.
Biodinamika in radioaktivno sevanje
Zima 2013,
letnik IX, številka 4
Robert Karp
Tragični dogodki na Japonskem in poročanja o povečani količini radioaktivnih padavin povsod na zemeljski obli so privedli do povečanega zanimanja za pretekla poročila iz Evrope (predvsem) o možni vlogi biodinamičnih pripravkov pri zaščiti kmetij in hrane pred radioaktivnostjo. Razumljivo, da je to v biodinamičnih krogih precej ‘vroča’ tema, ki sproža veliko razprav …
Prestranek, leto 1860
Zima 2013,
letnik IX, številka 4
Ashoff Guenther
Slovenska kraška pokrajina je prvi dom staršev Rudolfa Steinerja in njegov vstop v zemeljski svet
V povezavi z raziskovanjem požiga prvega Goetheanuma (Goetheanum 42/2005, 3/2007) je Günther Aschoff pregledal številne dokumente v arhivih Rudolfa Steinerja. Skozi ta proces je opazil, da je v številnih publikacijah, ki se posvečajo datumu rojstva Rudolfa Steinerja, ostalo precej nejasnosti. Tako je po pooblastilu Delovne skupnosti v Dornachu, ki se posveča arhivom in zgodovini, zbral vse, kar se je dalo zbrati v zvezi s Steinerjevim rojstvom in njegovim rojstnim krajem. Rezultat te raziskave prinaša na svetlo, da je rojstni datum Steinerja 27. februar 1861 in ne 25. februar.
Zveza Ajda-Demeter v nove čase
Zima 2013,
letnik IX, številka 4
Matjaž Anžur
Problematika zastalega in slabo delujočega sistema Zveze Ajda Demeter se je v preteklem obdobju vlekla že kar nekaj časa. Lahko bi rekli, da predolgo in da je bil skrajni čas, da se nerešeni problemi in nastala pat pozicija reši v dobro prihodnjega razvoja biodinamičnega kmetovanja.
Glina v rogu
Jesen 2013,
letnik IX, številka 3
Elvira Devetak
Glina je v biodinamiki temeljni element za prepariranje tal. Uporaba gline je bila še posebej poudarjena s strani dr. R. Steinerja kot tudi raziskovalcev. Glino se uporablja tako na medicinskem kot zdravstvenem področju in seveda tudi na kmetijskem področju.
Pasta za drevesni debelni premaz
Jesen 2013,
letnik IX, številka 3
Elvira Devetak
Veliko vrtnarjev pozna pasto za drevesni premaz debelne skorje. To je tehnika, ki je najbolj uporabna predvsem pri sadnem drevju, ki že kaže znake staranja. Običajno se debla premaže s pasto takrat, ko je listje že odpadlo, torej pozno jeseni in čez celo zimo. Pasta je kremasta zmes v obliki blata, s katero namažemo debla dreves vse do prvih vej.