Dragi Godi,
kako naj pripravim hčerko do tega, da se bo prav odločila in pri tem imela občutek, da je to bila njena odločitev?
Dragi Godi,
kako naj pripravim hčerko do tega, da se bo prav odločila in pri tem imela občutek, da je to bila njena odločitev?
V zgodnjih letih je otrokova naloga, da zraste v svoje fizično telo, medtem ko je naloga starša, da njegov razvoj usmerja. Ta fizični razvoj je potrebno podpreti z močnimi temelji, sicer se lahko v njegovem življenju pojavijo mnogi problemi, vključno z nespečnostjo, nemirnimi dnevi in duševnim zaostankom ali motnjami. Rudolf Steiner je predstavil paradigmo dvanajstih čutov1 in prve štiri, dotik, življenje, gibanje in ravnotežje, imenujemo osnovne čute. Omogočijo osnovo za učenje in samostojno delovanje. Če te čute v prvih sedmih letih dobro negujemo, se bo otrok zmožen samozavestno podati v svet. Idealno bi otrok moral z vsakim od teh osnovnih čutov vsak dan imeti prave izkušnje. Te čutne izkušnje se seveda pojavijo z nego in potrebi, da izpolnimo načrtovane dejavnosti, pouk in šport.
Mednarodna zveza waldorfskih vrtcev (IASWECE) je v šolskem letu 2017/18 kot osrednjo temo študija v waldorfskih vrtcih po svetu izbrala temo SPANJE. To vprašanje ni pomembno le za malčke, temveč za vse starostne skupine. Vprašanje pomanjkanja spanja je postalo pomembno, saj vpliva na splošno zadovoljstvo, na normalen umski razvoj, procese učenja in veselje do življenja v vrtcih, šolah, na univerzah in delovnih mestih.
Če govorimo o resnični naravi volje pri otroku, se dotaknemo ene najtežjih nalog na področju vzgoje in izobraževanja. In vendar si moramo, ko se ukvarjamo z rastočim človeškim bitjem in njegovim razvojem, to težko nalogo približati. Pri tem pridemo do zadev, ki so globoko povezane z religioznim in moralnim življenjem človeštva.
Odraščanje je dolgotrajen, počasen proces. Včasih je pokrajina sončna in pot naprej jasna, včasih se pojavijo močna neurja in zdi se, da potovanje nazaduje, namesto da bi napredovalo proti svobodni, odrasli osebi, v katero si vsi želimo, da bi naši otroci odrasli. Vsaka faza v tem procesu je pomembna in če zaradi neučakanosti katero koli izpustimo, bo to pomembno vplivalo na prihodnost. Vse faze otroštva potrebujejo dolga obdobja tistega, čemur bi človek rekel horizontalno bogatenje, da raziskuje vse možnosti posamezne faze, preden se premakne naprej v naslednjo.
Januarja 2010 je Steve Jobs, generalni direktor podjetja Apple, predstavil tablico. V svojem devetdesetminutnem govoru je pojasnil, zakaj verjame, da je to najboljši način za človeka, da gleda fotografije, posluša glasbo, uporablja Facebook, igra igrice in navigira medmrežje. Vedel je, da se bo nova naprava hitro širila po svetu. Toda njegovi otroci računalniške opreme niso smeli uporabljati. V nekem intervjuju v New York Timesu je leta 2010 pojasnil, zakaj njegovi otroci nikoli ne uporabljajo nove tehnologije. Priznal je, da je lahko na lastne oči videl nevarnosti tehnologije. Evan Williams, ustanovitelj Twitterja, je za svoje otroke postavil knjižnico, prepovedal pa jim je uporabljati tablico ali pametni telefon.
Obdobje pubertete ni še nikoli sprožalo toliko kontroverznosti kot danes; pedagogi, sociologi, psihiatri in starši kličejo po bolj striktnih vodilih s strani šolskih ustanov, sociologi se pritožujejo zaradi okoljskih pogojev, psihiatri proučujejo odnose med otroki in starši in sporočajo, da manjka med njimi skrb in razumevanje. Medtem ko se mnenja in nasveti zelo razlikujejo, pa mladostnik vedno glasneje in siloviteje tolče na vrata uveljavljene avtoritete.
Vladno financirane raziskave v Veliki Britaniji in ZDA kažejo, da približno 10 % prebivalstva trpi za določeno stopnjo disleksije, od tega 4 % za hujšo obliko. Po mnenju ameriške neprofitne organizacije The Dyslexia Research Institute so števike v resnici še višje. Disleksijo naj bi imelo od 10 do 15 % ameriškega prebivalstva, vendar je le 5 % ustrezno prepoznanih in prejema strokovno pomoč (Stordy 2000: loc 273).
Psihologi zelo hitro ugotavljajo, kako nevarni so lahko pametni telefoni za možgane najstnikov. Raziskave so odkrile, da se pri osmošolcih, kadar uporabljajo socialne medije, nevarnost depresije dvigne za 27 %. Pri otrocih, ki uporabljajo telefone najmanj tri ure na dan, je veliko več možnosti, da zapadejo v samomorilnost. Nedavna raziskava pa je odkrila, da je stopnja samomorov med najstniki v ZDA zdaj zasenčila število umorov, vzrok za to pa so pametni telefoni.
Sem delovna terapevtka z desetimi leti izkušenj pri delu z otroki, starši in učitelji. Povsem se strinjam s trditvijo učitelja, da je z današnjimi otroki v mnogih pogledih vedno slabše. Enake informacije dobivam od vseh učiteljev, ki jih srečujem. Seveda sem v teh letih svoje prakse na področju delovne terapije videla in še vedno vidim pri otrocih tako upadanje socialnih, čustvenih in akademskih zmožnosti kakor tudi strmo rast učnih težav in drugih diagnoz.