Zima 2010,
letnik VI, številka 4
izr. prof. David L. Brierley
Zlata krogla ali zemeljsko jabolko, kot so nekoč imenovali prasimbol monarhove vladavine nad določenim območjem. Kralji, cesarji, sultani in vladarji so ga nosili v levi dlani in je pomenil, da ima nosilec moč nad zemeljskim.
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Jill Taplin
Ko se malček znajde v novem telesu, ki ga mora posvojiti v svetu, katerega še raziskuje, se zdi, kot da je na najnižji točki. Prisiljen si je nadeti to novo telo in ga popeljati v novi svet, toda telo mu ne ustreza in svet je tako nesimpatičen, poln laži, lenobe in omejitev. K sreči pa je to zanj in za vse, ki mu želimo pomagati, le polovična slika. In če je to najnižja točka, vodi zdaj pot le še navzgor. Kako mu lahko mi pomagamo pri tem pomembnem delu, ki bo zaznamovalo celo njegovo življenje? Starši in učitelji imamo na voljo toliko stvari, ki jih lahko uporabimo, da dobro opravimo svoje delo; mu pomagamo najti ta raj na zemlji, ki ga v resnici išče.
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Betty Staley
Prosim razumi me.
Srečna sem.
Želim biti svobodna
Da z vetrom poletim.
Moji lasje bodo krila
Moje roke bodo poganjale.
Moje srce bo ljubilo.
Za vedno.
Mene.
Učenka devetega razreda
Obdobje adolescence je za otroka novo, nepopisano in neraziskano področje. Celo staršem se mnogokrat zdi, kot bi po tem neznanem področju skušali krmariti brez zemljevida. Predstavljajte si, kako se počuti mladostnik!
Jesen 2010,
letnik VI, številka 3
Anders Hoier
Želel bi govoriti o raziskavah možganov, ki jih izvajajo v Ameriki in v Evropi. Te kažejo, da je način poučevanja v waldorfskih šolah zelo dober.
Najprej bi rad govoril o tem, da se med otroki vse pogosteje pojavlja neobčutljivost na otip. Kaj pomeni biti ‘finger blind’ (‘prstna slepota’ ali neobčutljivost tipa)? Gostota živčnih končičev na koncu prstov, na prstnih blazinicah, je zelo velika. Ko v trgovini nekaj kupujemo, to vedno najprej otipamo.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
Jill Taplin
Nekoč sem slišala obupano kolegico reči svojemu malčku »Ne obnašaj se kot dveletni otrok!« Pa vendar, otrok se obnaša kot otrok in ne kot odrasla oseba, saj stvari drugače doživlja. Določene situacije ne more racionalizirati, tako kot to storimo odrasli – se odmakniti od problema in nanj pogledati objektivno. Zelo pomembno je, da poskusimo razumeti, kako otrok dojema svet, v katerega vstopa in ki mu prihaja naproti. Da pa bi to mogli razumeti, moramo raziskati, od kod otrok prihaja.
Poletje 2010,
letnik VI, številka 2
David Brierley
Na predšolsko obdobje pri otroku gledamo kot na zlata leta ustvarjalnosti. V tej starosti so otroci kot biseri: če se smejo umetniško razvijati, se bleščijo. Pozneje pa, v zgodnji puberteti, se zdi, da sijaj zbledi in v primerjavi s tistim, kar so bili sposobni pokazati prej, so videti njihove risbe povprečne. Zdi se, kot da je njihov umetniški razvoj ohromel.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
David Brierley
Živimo v času prekomerne zavesti. Toliko vemo in tako malo čutimo. V vedno zgodnejših letih nam polnijo glave s toliko teorijami in predsodki. Zelo močan želodec moramo imeti, da prebavimo vse žeblje znanja modernega časa. Večina jih je absolutno neprebavljivih, in da bi jih lahko zmleli na uporabne in prebavljive delce, potrebujemo pomoč. Potrebujemo umetnost.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
Jill Taplin
Sedem let – to je pravljično število, biblično, magično število. V življenju odraslega to ni tako velik razpon. Lahko preživimo dvanajst ali tudi več sedemletnih obdobij. Sedem let zadostuje, da se izučiš poklica in se uvedeš v svoje delo. Ali da najdeš partnerja in zasnuješ družino. Ali da spoznaš, da si v svojem življenju zaključil nekaj pomembnega– zvezo ali poklicno pot – da zaznaš, da se nekaj zaključuje in začenja nekaj novega in nepričakovanega. V sedmih letih je mogoče pričakati, preživeti in zaključiti mnogo življenjskih izkušenj.
Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
David Brierley
Raziskave so zdaj pokazale, da umetnost pomaga učencem pri njihovem učnem uspehu. Nedavne raziskave v ZDA dokončno dokazujejo, da umetnost in predvsem integrativni pristop waldorfske pedagogike pomagata učencu pri njegovih akademskih dosežkih. Poročilo ponuja natančno in nepristransko poročilo o mnogih prednostih, povezanih z umetniškim poučevanjem učencev vseh starostnih skupin. Ljudje so prepričani, da je umetnost namenjena le razvedrilu mlajših otrok, a rezultati raziskave kažejo, da je uporaba umetnosti v procesu učenja še posebno koristna za starejše učence, saj podpira njihovo šolsko delo.
Zima 2009,
letnik V, številka 4
Joyce Gallardo
Varovanje in negovanje živih duhovnih sil v otroštvu
Naše rojstvo je le spanje in pozabljenje;
duša, ki se z nami dviga, zvezda našega življenja,
prišla od daleč je in od drugod ,
ne v popolnem pozabljenju in goloti,
temveč sledeč oblake slave
prihajamo od boga, ki je naš dom.
Nebesa so v otroštvu našem povsod okoli nas.
V svoji odi Napoved nesmrtnosti iz Spominjanja na otroštvo, ki vznemirja dušo, nam William Wordsworth oriše popolno sliko duhovnega porekla otroka, ki ‘Od boga, ki je naš dom’ prihaja k svojim staršem, ki ga sprejmejo na zemlji. Zelo pomembno je, da so starši zmožni prepoznati in upoštevati tako duhovno kot zemeljsko poreklo svojega otroka. Rudolf Steiner je iz svojih lastnih duhovnih raziskovanj ponudil mnoge poglede na otroka v otroštvu ter s tem razprostrl koncepte, ki se lahko zdijo kot nov jezik, ki ga je sprva težko razumeti. Mnogo tega sporoča ta članek. Izjavil je, da pravo bitje otroka, njegov večni Jaz, pozna svoje starše veliko prej kot oni poznajo njega in da svoje starše dostikrat vodi v državo, kjer se želi roditi. Starši, ki otroka pričakujejo in ki se zavedajo, da prihaja k njim, ker jih je izbral za svoje starše, bodo zaznali nov vzorec starševstva; novo zavest, ki navdihne prebujenje nesebične vdanosti, potrebne za varovanje in negovanje živih duhovnih sil, prisotnih v vsakem majhnem otroku.