Pomlad 2010,
letnik VI, številka 1
Jill Taplin
Ustvarjalno življenje z otroki do sedmega leta starosti
Prvi del: intimno raziskovanje majhne dežele
Sedem let – to je pravljično število, biblično, magično število. V življenju odraslega to ni tako velik razpon. Lahko preživimo dvanajst ali tudi več sedemletnih obdobij. Sedem let zadostuje, da se izučiš poklica in se uvedeš v svoje delo. Ali da najdeš partnerja in zasnuješ družino. Ali da spoznaš, da si v svojem življenju zaključil nekaj pomembnega– zvezo ali poklicno pot – da zaznaš, da se nekaj zaključuje in začenja nekaj novega in nepričakovanega. V sedmih letih je mogoče pričakati, preživeti in zaključiti mnogo življenjskih izkušenj.
Toda kaj pomeni sedem let za majhnega otroka? Pomeni spremembo od mučne, popolne nemoči, do tega, da si je zmožen zavezati vezalke; od tega, da je zmožen izraziti samega sebe le s tuljenjem in grgranjem, do tega, da je zmožen svojemu mlajšemu bratu povedati zgodbo; od omejenosti v zibki do sladkosti sproščene igre v gozdu.
V prvih sedmih letih otrok rase in se fizično razvija. Naučil se bo komunicirati, se svobodno gibati, postati spreten. Odkrije, kaj mu je dobro in česa ne mara in se z marsičem trudi pokazati svoje posebnosti. Vsak dan in noč se trudi najti smisel v svetu, s katerim se srečuje. Ta mala oseba ima res veliko nalogo in ni dvoma, da bo njegov dosežek edinstven. Vsak sedemletnik je po svojih najboljših zmožnostih izpolnil to nalogo. Pri tem je uporabil vse svoje spretnosti, okoliščine in okolje, ki mu je bilo na voljo.
Rast fizične posode
Delo se začne tisti trenutek, ko se semenčece sreča z jajčecem. Ali pa se je začelo že prej? Ko se je moja hčerka kot najstnica učila o spolnosti in razmoževanju, je napisala pravljico o princeski, ki v svojem prelepem gradu čaka, kateremu od bližajočih se vitezov, bo uspelo vdreti v grad in dobiti njeno roko v zakon. Sprašujem se, kateri vodniki usode so zgradili ta prelepi grad in opremili uspešnega viteza? Morda je bil le eden vitez pravi, drugi pa so bili le spremstvo njegovih zvestih oprod? In kako pasivna je bila pravzaprav vloga prelepe princese pri tej zmagi?
Vsak izmed staršev ima pred sabo dolgo vrsto prednikov. Vsak partnerski odnos med moškim in žensko ima za sabo vrsto dogodkov in srečanj. Posamezniki in njihovi odnosi poskrbijo za to, da je jajčece lahko oplojeno, vsako oplojeno jajčece pa lahko služi kot domovanje enkratnega bitja na zemlji. Morda je to bitje, ki želi biti človek, avtor svoje lastne pravljice in dovoli tej točno določeni princesi in temu določenemu vitezu, da se združita?
Nenadoma je treba na pot. Prvo od mnogih potovanj, ki jih je potrebno ali mogoče v času življenja narediti, destinacija neznana. Po jajcevodu pride oplojeno jajčece v maternico. Toda kako pride do konca svojega prvega potovanja. Ali se v svoje počivališče nežno kotali in gladko spolzi? Ali pa kar nenadoma pade? In kako pristane? Ali se v prostor, ki pomeni konec njenega potovanja, potopi in lahno poskoči, preden se spravi k počitku? Gotovo je to odvisno od tega, kaj v tem pomembnem trenutku dela mati in tudi od tega, kako se je potovanje začelo. Pri tem je mogoče slutiti osebnost! Ali vaš otrok še vedno poskakuje ob prihodu v maternico ali pa se leno potaplja v svoje novo okolje?
Toda delo se nadaljuje. Potrebno je zgraditi nov dom, se prilagoditi ali se privaditi na vselitev. Do konca prvega meseca meri zarodek le nekaj milimetrov, a razvoj vseh okončin se je začel in zasnove vseh telesnih organov so postavljene. Kdo je mojster gradnje? Znotraj jajčeca so procesi, kakršen je krvni obtok, oblikovali strukture, kot je srce. Drobceni krči v obeh žilah so povzročili pulz, ki se bo nadaljeval skozi vse novo življenje. Morda se je zgodilo nekaj nenavadnega, nekateri procesi so bili morda prekinjeni in otrok se bo rodil z volčjim žrelom, kot na primer moja hči, ali s kakšno drugo posebnostjo. Ali res vse upravljajo podedovani geni ali pa ima pri tem besedo otrokova osebnost, katere dom bo to?
Zdaj je vse osnovno na svojem mestu, rast se lahko začne. Ves ta čas se mora mati na vseh nivojih prilagajati. V svojem življenju, v domu, v telesu mora pripraviti prostor za otroka. Vsaka ženska ima s to vsiljeno situacijo neke notranje borbe. Srečna je tista, ki si je zmožna vzeti čas in se osredotočiti na izzive nosečnosti, da lahko pripravi potreben prostor za prihajajoče bitje. V arhetipski podobi sedi pričakujoča mati v bogatih oblačilih, ki bolj objemajo kot izpostavljajo njeno naraščajoče telo, v svojem gugalniku in nežno poje ter ritmično plete mehko belo volno. To je težko doseči. Toda v času nosečnosti se počasi dogaja prilagajanje.
Ali je rojstvo čudovita izkušnja ali travma, od katere si nikoli ne opomorete? Verjetno je vaša izkušnja nekje vmes, toda ne glede na to, koliko otrok imate, je to pustolovščina, ki človeka popelje v neznane kraje. Saj je vendar namenjena otroku. Vsi meseci priprav na obeh straneh so zaključeni in sedaj se otrok poda na naslednje potovanje. Končno je prišel čas! Čas je, da zapusti vodni kokon in se sreča s silo težnosti.
Se nadaljuje.
Članek je bil objavljen v reviji New View
prevod: Marina Nuvak