Zima 2010,
letnik VI, številka 4
Jill Taplin
Nekaj misli ob pripravi na srečanje vzgojiteljev na veliko noč 2008
V prvih sedmih letih življenja mora otrok spoznavati smisel sveta. Način, kako bo to naredil, prinese s sabo na svet. Po rojstvu in celo med nosečnostjo so čuti tisti, preko katerih spoznava svet in izkušnje v prvih sedmih letih po navadi zapečatijo njegove navade za celo življenje. Naloga nas učiteljev in vzgojiteljev (pravzaprav vseh ljudi) je, da jim pokažemo, da je svet dober.
Zaradi današnjega življenjskega stila se otrok srečuje z vse mogočimi lažmi o svetu – hitro pripravljena hrana, ko ne vidijo kako raste ali kako je pripravljena, ogrevanje ob pritisku na gumb, brez truda, ter vse kar lahko vidijo na ekranu ali slišijo po zvočniku. Gotovo lahko najdemo še mnogo takih primerov. Vse te laži spremlja še veliko oblik ‘lenobe’ – stroji perejo obleke in posodo, nas prevažajo po mestu, saj moramo v času, ki smo ga z njimi prihranili opraviti toliko bolj pomembnih stvari. In večino otrok obdaja še vrsta omejitev – zaprti so v prostore, ker se ne morejo igrati na cesti, ne dovolimo jim uporabljati ostrega noža, ker nima nihče časa, da bi skrbel za na njihovo varnost, nič več nimajo možnosti, da bi pri delu videli čevljarja, krojača in mnoge druge obrtnike.
Takšno je pač moderno življenje, ki pa zna biti tudi to lepo. In tega ne smemo pozabiti pokazati našim otrokom. In kako se boriti z lažmi, omejitvami in lenobo? Za to imamo tri pomembne stvari: ritem, ponavljanje in spoštovanje.
Se nadaljuje.
prevod: Marina Nuvak