Poletje 2012,
letnik VIII, številka 2
Tessa Therkleson
Od leta 2000 se zanimam za zunanjo uporabo ingverja. V Indiji in na Kitajskem je bil ingver že več tisočletij v uporabi kot zeliščno zdravilo za notranjo in zunanjo uporabo, na zahodu pa so ga začeli uporabljati šele pred tridesetimi leti, predvsem v antropozofskih bolnicah, kjer so imeli dobre izkušnje. Ingverjev obkladek je učinkovit pri številnih težavah, kot na primer pri bronhialno-pljučnih vnetjih, artritisu in anksioznosti, medtem ko ingverjeva kopel za noge sprošča vnetje sinusov, glavobol in mišično-skeletne napetosti.
Pozno jeseni leta 2009 sem odpotovala na majhno biodinamično kmetijo na SV Avstralije, ki goji ingver, kjer sem tri dni preživela med gredicami ingverja, opazovala, risala, fotografirala in uživala različne dele rastline. Ko sem prispela na kmetijo, so za lokalni trg že imeli pripravljene prve korenine te sezone.
Lastnosti ingverja
Ingver (zinziber officinale) prihaja iz družine zingiberacae, ki ima 1300 vrst, med njimi jih je 80 do 90 zinziber. Zinziber officinale pa je edina zdravilna rastlina v celotni družini in to je ta, ki jo poznamo kot začimbo. Koreniko ingverja uporabljajo za vrsto težav, tako interno kot eksterno, vključno proti bruhanju in proti vnetjem. Danes gojijo ingver v vlažnih, tropskih področjih Afrike, Avstralije, Kitajske, Indije in Sri Lanke, predvsem za prodajo.
Korenine ingverja pobirajo pozno jeseni, ko se začne listje sušiti in gubati. Korenina je gomoljasto steblo, ki leži horizontalno blizu površja, z grčastimi brstiči, iz katerih se razvijejo novi poganjki ali nove korenine. Zaobljeni sveži brstiči so približno velikosti členka na prstu in so mehke limonino zelene barve, z lisami rožnate barve. Vsako rastlino sestavljajo debeli, zaobljeni, kot palec debeli štrclji, ki jih v literaturi imenujejo ‘dlani’. Zunanja plast posušene korenike je svetlo bež barve, s teksturo, ki spominja na človekovo kožo, medtem ko izgledajo brstiči kot členki dlani. Prerezana korenina ima ostro aromo, svež in sladek vonj, in ko ga poskusimo, deluje toplo, ostro in učinkuje kot poživilo. Vsako pomlad ingver razmnožujejo z zalogami korenin iz prejšnjega leta.
Ingver ima mlečne korenike in manjše vlaknaste korenike. V 30-ih dneh od takrat, ko se pojavi prvi poganjek, požene vsaka rastlina10 do 14 stebel, ki so 1 do 1,5 metra dolga. Vsako steblo ima približno osem do deset listov, ki se izmenjujejo vzdolž stebla. Spodnji listi so majhni, temni in stisnjeni k steblu, medtem ko se srednji in zgornji listi raztezajo proti sončni svetlobi. V pozni jeseni se pojavijo stebla cvetov, ki so zaradi velikih listov, ki jih zastirajo, zakrnela. Cvetna stebla zrastejo zgolj do 30 cm, medtem ko vsak list zraste najmanj do 20 cm. Cvetovi se odprejo iz zelene, ovalne, storžaste oblike. Storži dnevno sprostijo en cvetni list in na koncu se pojavi majhen popek kremne barve, ki se odpre ob mraku in odmre ob svitu. Cvetovi so občutljivi, zgolj 1 cm premera, imajo kot orhideje izrazit kostanjevo rdeč jeziček – teh, sem se odločila, da ne bom jedla!
Se nadaljuje.
Članek je bil objavljen v pomladanski številki revije Lilipoh.
prevedla Marina Nuvak