Poletje 2014,
letnik X, številka 2
Marija Poljanec
… ali kako sem z njihovo pomočjo našla pomemben odgovor
Dogodek, ki ga bom opisala, se mi je vtisnil globoko v podzavest kot velik vprašaj že davnega leta 1967 prejšnjega stoletja.
Takrat sem živela v majhni vasici Stopnik- bolj blizu Dolenji Trebuši, na domačiji svojega moža. O biodinamiki se takrat še ni govorilo, delalo se je ekološko, vsaj po naših grivah. Tudi sama sem bila močno vpeta v kmečko delo, ni mi bilo tuje, nisem se ga ogibala.
Nekega aprilskega ali celo majskega dne tistega leta me je obiskala moževa sorodnica in me poprosila, če bi ji lahko šla nasadit fižol-preklar. Sama je namreč delala v gostilni, tašča pa je bila že zelo stara in tega ni več zmogla. Z veseljem sem se odzvala prošnji, se s kolesom odpeljala v Trebušo in vsadila fižol.
Drugi dan pa mi sorodnica pošlje sporočilo, da želi, da pridem popravit saditev, ker da sem pustila fižol le na vrhu, da ga sploh nisem vsadila. Mislite si lahko, kako mi je vrela kri po žilah, saj sem bila prepričana, da sem delo opravila natančno. Pogled moje tašče me je dobesedno pognal skozi vrata. Zopet sem vzela kolo in se odpeljala. Spotoma sem se seveda spraševala, kaj se je tako strašnega dogodilo. Obtožba se mi je zdela zelo resna, zato sem ob prihodu šla direktno na njivo, a tam me je že čakala sorodnica. Skupaj sva ugotovili, da je fižol v eni noči skalil, zato je bil ves na vrhu. Tako meni kot njej se je to zdelo skoraj nemogoče. Tudi moja tašča je potem dejala: ‘Kaj takega pa še ne – da bi tako hitro v eni noči skalil?’ Dogodek je za nekaj časa šel v pozabo, a name je naredil ‘čuden vtis’.
Toda na jesen, ko so fižol pospravili, me je dotična gospa zopet poklicala, me povabila v gostilno in ob prijetnem pogovoru dejala točno sledeče: ‘ Še enkrat se ti moram opravičiti za fižol, a vedi, da je tudi moja tašča priznala, da še nikoli prej niso pridelali toliko in tako zdravega fižola.’
Seveda sem bila te novice zelo vesela, kar nekaj časa sem premlevala, kaj se je v resnici zgodilo. A odgovora seveda nisem poznala in zopet je odšlo v pozabo. A le za toliko let, dokler nisem srečala biodinamiko, v katero sem se dobesedno zaljubila. Ob preučevanju setvenega koledarja mi je dogodek priplaval nazaj v zavest popolnoma svež, kot sem ga danes opisala. in v srcu mi je zrasla tiha želja, da se mi bo enkrat pa le razodela tista čarobna formula izpred davnih let. O tem sem pripovedovala tudi nekaterim prijateljicam iz društva in svojim domačim, saj se mi je dogodek sam po sebi zdel vreden pozornosti.
Razume se, da sem tudi v tej veri z veliko skrbnostjo proučevala ugodne setvene dni, a tistega čudeža pa le ni bilo, da bi tako v eni noči vzkalil fižol.
No, razume se, da plodovke, če je ugodno , skalijo točno ob drugem zodiokalnem znamenju oziroma trigonu, po 9 – 11 dneh, kolikor časa traja. Tudi za vse ostale tipe rastlin velja enako, le z redkimi izjemami, pa še tem lahko pomagamo s semenskimi kopelmi ali baldrijanom. To je nekakšno pravilo.
Ko sem letos iskala termin za setev fižola, mi je bil najbolj dopadljiv 29. april in sem ob njem tako razmišljala (v luči čudeža:) mlaj – bo hitro zrastel, luna pred ozvezdjem Ovna, sonce v Ovnu in še toplotni trigon in še Merkur v Ovnu. Resnično sem na tihem upala, da se bo to zgodilo. Pa ne! Fižol je vzkalil točno po devetih dneh pod Levom. Devetega maja sem ga že rahlo pregrebla, tako visokega kot nizkega.
Ko sem prišla do zadnje prekle, kjer sem posadila ‘visok winar'( visok stročji fižol) opazim, da fižola ni nikjer, ne na zemlji in ne pod zemljo. Drugo jutro, to je 10. maja, sem vzela hitro za eno preklo visokega fižola in ga šla na novo posadit. Vedela sem, da je še Lev, a nisem nič pomišljala o drugem, ker se mi je mudilo na tržnico v Tolmin.
Od teh zrn so mi ostala še tri in sem jih položila na mizo. Tudi zvečer jih nisem pospravila, čeprav sem jih videla, šla sem spat. Naslednje jutro, ko se zbudim ,mi šine v glavo, da sem mogoče seme fižola zamenjala in vsadila nizkega (ker imam dve sorti, enaki po videzu). To me je dobesedno vrglo iz postelje in ko pridem v kuhinjo, najprej zapičim pogled v tista 3 zrna in ugotovim, da sem se res zmotila. Saj veste, kaj človek misli o samem sebi, če kakšno ‘ušpiči’.
Hitro sem vzela drug fižol, tokrat res visokega, da ga posadim, ne glede na to , da je bila Devica. Ko pridem do tiste prekle, sama sebi nisem verjela, da je res, kar vidim. Fižolčki so bili po vrsti v krogu prekle vsi na površju, niti eden ni manjkal. Zdelo se mi je, da pričakujejo spojitve z zemljo, saj v nebo so se že usmerili.
Torej, dogodek izpred 46 let se je ponovil v popolnosti.
Pokleknila sem na zemljo in se hvaležno zahvalila za ta dokaz. Spoštljivo sem pobrala zrnca iz zemlje, bila so že nabrekla in posadila druge. Ko sem se vrnila v hišo, takoj vzamem v roke setveni koledar in ugotovim:
LUNA pred ozvezdjem Device, SONCE je že itak pred Ovnom in čista desetka OPOZICIJA SONCA IN SATURNA
Dogodek iz preteklosti, ki me je več let vznemirjal, mi je bil v trenutku kristalno jasen. Pa ne le to. Spoznala sem obenem svetost semena, katerega koli – kjer vlada večni red in mir, kot sem se zapomnila dr. Christiana von Wistinghausna. Ko ga položiš v zemljo in ko začnejo vanj delovati tako zemeljske kot kozmične sile, nastane kaos v semenu in odvisno od moči in kvalitete teh sil poteka kalitev oziroma oploditev katerega koli bitja in v veliki meri določa njegov nadaljnji razvoj.
Tega dne nisem bila ne lačna ne žejna in čeprav je bila nedelja, sem se zopet zagrebla v koledarje in iskala, ali sem spregledala to situacijo kdaj v preteklosti.
Zgodi se enkrat letno ali pa še to ne in v drugačnih razmerjih ter večinoma v zelo zgodnjih pomladnih oziroma še zimskih in poznojesenskih mesecih. Tako da se moramo zadovoljiti in zahvaliti tudi ostalim planeto:, Merkurju, Jupitru in Veneri in njihovim opozicijam, saj so nam prav tako pripravljeni pomagati pri našem delu. Pa tudi Uran, Neptun in Pluton v pravem razmerju koristijo.
Naj zaključim z lepo Steinerjevo mislijo:
‘Tisto, kar ni tako očitno, pa prihaja v bolj intimnih razmerah življenja bolje do izraza.’
In prav te intimne razmere življenja Narave naj nas razveseljujejo in kažejo pot za naprej.