Mnogim ljudem, ki pridejo v stik z antropozofijo, se pojavi vprašanje: Kakšen je odnos antropozofije do tradicionalnih religij? Steinerjev odgovor je: ‘Religije so dejstva v zgodovinskem življenju človeške rase. Duhovna znanost je sposobna preučevanja duhovnih pojavov, ki so se v teku razvoja manifestirali kot religija. Vendar duhovna znanost si nikoli ne želi ustvariti nove religije, prav tako kot naravoslovna znanost ne goji iluzije, da lahko ustvari karkoli novega v naravi. Ni potrebe, da bi se zmanjšala intenzivnost, s katero nekdo prakticira svojo religijo in izvaja verske obrede, potem ko pride v stik z duhovno znanostjo.’1
Sorodno vprašanje je: Ali ni antropozofija samo neke vrste nova religija? Steinerjev odgovor je nedvoumen:’Antropozofija ni religija, temveč sredstvo za razumevanje religij. Njen odnos do religijskih dokumentov je enak, kot je odnos matematične resnice do dokumentov, ki so bili spisani kot matematični učbeniki. Matematiko se lahko razume iz njenih lastnih virov; prostorski zakoni se lahko zaznavajo brez sklicevanja na stare matematične knjige. Vendar v primeru, ko je nekdo dojel zakone geometrije, bo le-ta znal pravilno ceniti stare dokumente, ki so ljudem prvič predstavili te zakone. Prav tako je z antropozofijo.’2
Antropozofija in religija imata seveda veliko sorodnih lastnosti. Najbolj pomembna je, da obe priznavata obstoj duhovnega sveta in duhovnih bitij – to, kar moderna pravoverna znanost goreče zanika. Obstajajo pa tudi pomembne razlike. Za razumevanje teh razlik se moramo najprej seznaniti s prvobitnim vzrokom za rojstvo vseh obstoječih svetovnih religij. ‘Ko gledamo nazaj v starodavne čase Atlantide3, lahko rečemo, da je človek takrat še vedno živel z in med svojimi bogovi. Človek ni verjel le v svoj lasten obstoj in v obstoj treh kraljestev narave, temveč tudi v resničnost višjih področij duhovnih svetov, kajti v tistih časih je bil človek dejanska priča le-teh. Takrat bi bila neumnost zanikanje resničnosti tega, kar je bilo vidno v človekovem okolju – in takrat so bili bogovi vidni ljudem. Potemtakem takrat ni bilo potrebe po religiji v našem modernem smislu. To, kar tvori vsebino različnih religij, je bila resničnost, ki jo je zaznavala večina ljudi v času Atlantide. Tako malo kot vi sami potrebujete religijo z namenom, da verjamete v obstoj vrtnic ali lilij, kamenin ali dreves, tako malo je atlantski človek potreboval religijo za to, da bi verjel v bogove, kajti le-ti so bili zanj resničnost. Vendar pa je ta neposredna resničnost postopoma pojemala; vsebina duhovnih svetov je vedno bolj postajala zgolj spomin. Le-ta se je delno ohranjal v tradicijah duhovnih videnj starodavnih prednikov, delno v obliki mitov in sag in delno v tem, kar so lahko redki nadarjeni posamezniki s posebnimi jasnovidnimi močmi zaznavali v duhovnih svetovih. Še najbolj pa se je ohranjala in čuvala vsebina duhovnih svetov s strani duhovnikov v misterijskih centrih. Kar so misteriji uspeli ohraniti, je tvorilo vsebino različnih religij; te duhovne vsebine so se izrazile na raznolike načine v skladu s sposobnostmi ljudi in njihovo močjo zaznavanja ter celo v skladu z lokalnimi pogoji in podnebnimi razmerami. Vendar pa je bila prvobitna modrost osnovna podlaga in združevalni princip v ozadju vseh obstoječih religij. Ta modrost je bila ena in ista ne glede na to ali se je gojila s strani Pitagore v njegovi misterijski šoli ali s strani kaldejskih modrecev v zahodni Aziji ali Zaratustre v Perziji ali pa indijskih duhovnikov, brahmanov4. Vsepovsod je obstajala ista prvobitna modrost, ki pa se je izražala v raznovrstnih oblikah v skladu s potrebami in okoliščinami, ki so delovale v ljudskih religijah v različnih regijah. To je bilo poreklo vseh religijskih kultur.
Preberite več v tiskani izdaji.
Opombe:
1, 2 Steiner, citat iz članka Anthroposophy and Religion
3 Antropozofski razvoj zemlje se deli v sedem velikih obdobij, razdeljena v sedem podobdobij, razdeljena v sedem er (epoh) itd. Sedaj živimo v 5. eri v 4. podobdobju 4. velikega obdobja. Pred tem je bila atlantska era, ki se imenuje po celini Atlantidi, ki je obstajala v sedanjem atlantskem oceanu.
4 Pitagora, Zaratustra, kaldejski modreci in brahmani so bili duhovni vodje misterijskih centrov v različnih krajih in obdobjih človeškega razvoja.