Zima 2014,
letnik X, številka 4
Tammi Stein
Finančna skupina spreminja način ravnanja z denarjem v svetu, tako da pospešuje smiselne odnose med investitorji in podjetniki. Avtorica Tammi Stein se pogovarja z Donom Shafferjem iz RSF za socialne naložbe.
Don Sheffer je predsednik in direktor RSF za socialne naložbe, pionirske neprofitne finančne organizacije, namenjene preobražanju načina ravnanja z denarjem v svetu. RSF ponuja naložbe, posojila in nudi usluge posameznikom ter podjetjem, ki so se zavezali izboljšati družbo in okolje. Don pripoveduje o navdihujočih in revolucionarnih spremembah, ki se dogajajo pri RSF, ki dokazujejo, kako se denarne transakcije preobražajo, kadar so neposredne, transparentne, osebne in temeljijo na dolgoročnem sodelovanju. Preden se je pridružil organizaciji RSF, je bil izvršni direktor poslovne zveze za lokalno živo gospodarstvo (BALLE) in jo je razvil v zvezo preko 15 000 neodvisnih podjetij širom po ZDA in Kanadi.
Skozi vso vašo kariero ste se močno zavzemali za etično poslovanje. Kateri aspekti v vaših mladih let so povzročili to močno zavezo?
Prihajam iz stare kmečke družine kvekerjev (protestantske ločine), ljudi z malimi podjetji s področja Filadelfije in te kvekerske vrednote so globoko v meni. Obstajajo stvari, kot so preprostost, toleranca, nenasilje in zadovoljstvo ob kvaliteti tišine, ki je prisotna na sestankih kvekerjev. In seveda je etično poslovanje njihova dolgoročna in globoka vrednota.
V poznih najstniških letih sem imel srečo, da sem spoznal nekatere pisatelje in mislece, ki so za vedno ostali z menoj. Wendell Berry, vidni pesnik, esejist in pisatelj s temami o kmetovanju v ZDA, ter Thich Nhat Hanh, vietnamski budistični menih in tudi pesnik ter mirovnik, sta močno vplivala name.
V bližnji preteklosti, pred okoli 15 leti, sem prvič slišal za zgodbo o Judy Wicks, nakar sem jo pet do osem let kasneje tudi spoznal in odkar sem delal na projektih BALLE ter podobnih, sva si precej blizu. Način, kako je svojo restavracijo uporabila za socialne in okoljske spremembe, je zelo močan, posebno pri ustvarjanju boljšega občutka pripadnosti skupnosti v njeni skupnosti. Ne le socialne, ampak tudi gospodarske skupnosti. To je bila zelo močna povezava, ki mi je prinesla večino materiala za moje delo.
Gotovo pridejo trenutki, ko se ustvarjanje spremembe zdi kot borba z mlini na veter. Kaj vam daje moč, da ostanete pozitivni in nadaljujete z delom v smeri spremembe?
Eno, kar sem naredil v svojem življenju, je, da sem se povezal z divjino, posebno s področjem starodavnih gozdov. Meditativna izkušnja, ki jo dobim v bližini zelo starega gozda, mi pomaga obdržati pogled naprej in mi daje neposredno izkušnjo medsebojne odvisnosti vsega živega. To sem negoval in je z leti postalo del moje meditativne izkušnje. Pomaga mi, ko se vrnem v intenzivno življenje v socialno-gospodarskem svetu, kjer delam z ljudmi, delovnimi skupinami in organizacijami; pomaga mi spoznati, da smo na duhovnem nivoju vsi povezani med seboj. Daje mi pespektivo in zmožnost preživetja.
Druga, bi rekel, je glasba. Daje mi ogromno energije, posebno živa glasba, zato jo iščem kot drugo vrsto meditativnega prostora, prostora razmišljanja. Po dobrem glasbenem dogodku vedno čutim, da imam več energije, da oživim.
Tudi moja družina mi je neizmeren vir veselja in navdiha. Moja žena Jennifer in dva majhna otroka: Sabina, ki je stara štiri leta, in Samuel, ki je star eno leto.
Poslanstvo in vrednote RSF delajo to organizacijo drugačno od drugih finančnih ustanov. Katere so posebnosti, ki jo delajo drugačno v praksi?
V osrčju je prepoznanje duhovne kvalitete denarja in transakcij. V svetu, kjer lahko naš finančni sistem označimo za kompleksen, nerazumljiv, anonimen in temeljen na kratkotrajnih učinkih, poskušamo mi oblikovati finančne transakcije, ki so neposredne, razumljive, osebne in temeljene na dolgoročnih povezavah.
Ideja je, da verjamemo, da je denar oblika energije, ki ljudi poslovno povezuje. Če lahko pri tem medsebojnem služenju pomagamo različnim udeležencem pri denarni transakciji, da drug drugega bolj vidijo in v idealnem primeru pridejo v neke vrste povezavo in razumevanje medsebojnih potreb in namenov, lahko ta izkušnja vse vpletene preobrazi.
Pred nekaj leti smo se na primer odločili, da bomo pri odločanju o višini obresti za posojilojemalce, namesto da upoštevamo podatke z Wall Streeta, pripeljali skupaj predstavnike posojilojemalcev, predstavnike naših investitorjev in predstavnike zaposlenih pri RSF, da se odkrito pogovorijo o vsaki od njihovih potreb in namenov. Na koncu ta skupina odloči, kakšno višino obresti bodo investitorji dobili in kakšno obrestno mero naj bi posojilojemalci plačali.
To je tako, kot bi imeli račun pri Bank of America in bi vas nekega večera poklicali in rekli: ‘Radi bi, da se oglasite v naši poslovalnici in se srečate z našimi posojilojemalci, katerim posojamo vaš denar. Radi bi, da nam pomagate določiti, po kakšni obrestni meri naj bi kredit odplačali in kakšne obresti bi vi dobili na vaš račun.’ Iz tega lahko vidite, kako radikalen je ta postopek. To je dober primer naših vrednot.
Kaj je vplivalo na to, da ste prešli na lastno oceno cene kapitala?
To je bilo čudovito doživejtje. Posojilojemalci, neprofitna podjetja, ki si od nas izposojajo denar, niso vajeni, da bi imeli kakršno koli povezavo s tem, od kod njihov denar prihaja, zato je zanje močno doživetje, če lahko dejansko srečajo ljudi, katerih denar uporabljajo.
Investitorji so prav tako navdihnjeni nad zgodbami posojilojemalcev. Vsi posojilojemalci pri RSF so organizacije, ki v prvi vrsti obstajajo za socialne in okoljske namene in njihove zgodbe so neverjetno navdihujoče. Eno je brati zakon v okrožnici ali videti nekaj na naši medmrežni strani, čisto nekaj drugega je, če dejansko srečaš podjetnike in imaš priložnost, da se od njih učiš.
Kar se na koncu zgodi in se je zgodilo na vsakem od enajstih srečanj ocenjevanja, ki smo jih do sedaj imeli, je, da je eden od investitorjev vedno rekel: ‘Veste kaj, mislim, da bom verjetno vzel četrtino točke nižjo stopnjo obresti investiranja, če bom vedel, da bom tako podprl več takšnih posojilojemalcev in podjetij, kot je vaše.’ In skoraj vedno je eden od posojilojemalcev rekel:’Pripravljeni bi bili plačati nekaj malega več za naše posojilo, če bi več investitorjev, kot ste vi, prispevalo v našo skupnost.’
Že od enega samega srečanja dobijo ljudje občutek povezanosti in mnogokrat se združijo ter skupaj ustvarjajo stvari, za katere mi sploh ne vemo.
Omenili ste duhovno dimenzijo denarja. Nam lahko poveste nekaj več o tem, kaj to pomeni?
Denar je oblika energije, ki povezuje ljudi v medsebojnem poslovanju. Kolikor lahko spoznamo, kako nekdo uporablja denar, toliko lahko to resnično postane duhovno izkustvo. Pravkar se namreč dogaja, da ljudje dosti več mislijo na to, kakšne vrste izdelke v trgovini kupujejo, kje hranijo svoj denar in kako ga investirajo.
Delno zaradi finančne krize, v kateri smo v zadnjem času, dvomijo v napovedi finančnega sistema in se torej sprašujejo, kako bi svoje vrednote lahko uskladili s svojim odnosom do denarja. To lahko pomeni naslednje: da več ekoloških izdelkov kupijo v bližnji trgovini, saj lahko tukaj več izvejo o izvoru hrane; da svoj denar dvignejo iz velike banke in ga naložijo v manjšo banko v svoji skupnosti ali v kreditno zvezo; da nekaj svojega denarja vzamejo iz skupnih fondov, kjer res ne vedo dosti o podjetjih, v katera denar vlagajo. Denar lahko dajo v sklade lokalnih posojilnic ali ustanov, kot je RSF.
Lansko leto smo imeli pri RSF rekordno število investitorjev in rekordno število novih naložb v sklade, in sicer v enem letu veliko več, kot prej v 28-ih letih. Mislim, da tudi drugi ljudje prepoznavajo povezovalno in duhovno razsežnost denarja. Če lahko resnično razumejo namene drugih, ki z njimi sodelujejo pri finančni transakciji, potem dobijo ta skupni občutek medsebojne odvisnosti, ki je resnično v središču vseh duhovnih tradicij.
Zdi se, da gre RSF kljub trenutnim gospodarskim razmeram zelo dobro.
Lansko leto se nam je v našem skladu za socialne naložbe pridružilo 241 novih investitorjev in v enem letu smo zbrali 19,5 milijonov dolarjev. Prejšnji rekord je bil 145 novh investitorjev v enem samem letu, to je bilo leta 2010. Pred tem je bil rekord 15,6 milijonov dolarjev novih investicij, ki smo jih zbrali leta 2006, kar pa smo zdaj že krepko presegli. Kar se našega portfolija tiče, so organizacije, v katere vlagamo, mešanica waldorfskih šol in drugih organizacij, povezanih z antropozofijo, kakor tudi veliko število socialnih ustanov in družb. Zelo dobro jim gre.
Imamo okoli 80 posojilodajalcev, ki so del jedra našega sklada za socialno vlaganje in seveda imamo vedno peščico tistih, ki imajo nekaj težav. To je samo zaradi narave delovanja sveta v zadnjih nekaj letih, toda izredno dobro in trdo smo delali z nekaterimi od njih, da smo jim pomagali prebroditi težave.
Velika razlika med nami in komercialnimi bankami je, da imajo komercialne banke tako imenovano strokovno ekipo. Ko se začnejo pri nekem podjetju težave, se potrudijo iz njega potegniti vrednost svojega vložka in ga uporabiti drugje. Mi pa imamo tako imenovano ekipo za pomoč v težavah. Potem ko se enkrat zavežemo, jih v skladu z našimi vrednotami o dolgoročnih povezavah podpremo. Če pridejo v težave, se zelo potrudimo, da jim jih pomagamo prebroditi. Ne uspe nam vedno, toda v veliki večini primerov nam uspe doseči premik naprej.
Očitno imate zelo drugačen, bolj zavzet odnos kot drugi posojilodajalci. Kako lahko organizacijam pomagate, da uspejo? Ali imate zaposlene, ki se s tem ukvarjajo?
Če podjetje nima močnega finančnega nadzornika ali glavnega finančnika, jim lahko pri tem pomagamo. Lahko jim pomagamo pri trženju ali distribuciji, saj imamo v naši upravi strokovnjake in skupine svetovalcev s področja proizvodnje ekološke hrane ali za vodenje in administrativno dejavnost v šolah. V le-teh imamo izredno veliko izkušenj glede povečanja vpisa ali pa drugih oblik težav, s katerimi se vse šole srečujejo.
Nimamo prav temu namenjene ekipe, to je pravzaprav del naše službe. Vsakdo, ki je v ekipi za posojila, ima takšna znanja. Nekateri so bolj seznanjeni s podjetji z ekološko hrano. Seveda se zanašamo na naše vodstvo. Imamo zelo izkušeno vodstvo, vsi se zelo poglabljajo v dela Rudolfa Steinerja, filozofijo in vrednote. Imamo tudi svetovalne svete za različne posojilne sklade, ki jih prav tako črpamo. Včasih imamo stranke, investitorje ali donatorje RSF, ki so strokovnjaki za določena področja, in njihovo znanje izkoristimo. V resnici skušamo k nekemu posojilu pritegniti celotno skupnost.
Kateri dejavniki – poleg vašega aktivnega delovanja za uspeh vaših posojilojemalcev – menite, da prispevajo k zelo nizki stopnji neplačevanja posojil RSF?
Stopnja neplačevanja je bila skozi vso našo zgodovino 2%. Od 1984. leta smo posodili več kot 230 milijonov dolarjev, torej je to izjemno nizka stopnja izgube. Seveda našim investitorjem vrnemo njihova sredstva v celoti, saj imamo vedno pri roki rezervo za primer, ko pride do situacije, da je dolžnik v posebno težkem položaju. Verjamem, da je ključnega pomena, kako gledamo na vse, ki so v ta kredit vpleteni.
Primer iz lanskega poletja je bilo posojilo, ki smo ga dali waldorfski šoli v Pittsburghu. Na dan, ko smo dali kredit, je 44 posameznikov (staršev, učiteljev, alumnov in članov sveta) v podporo tega posojila pri nas, v RSF, odprlo svoje račune. Takšne stvari se dogajajo redno. Opažamo, da tisti, ki se jih ta transakcija tiče, stopijo naprej in podprejo posojilo.
Kaj bi povedali skeptiku, ki verjame, da njegove majhne naložbe ne bi dosegle ničesar in da ni pomembno, kam da svoj denar?
Rekel bi, da je najmanjša investicija pri našem skladu za socialne naložbe 1 000 dolarjev, torej lahko investira vsakdo, ki ima takšno vsoto denarja. Verjamemo, da je v razvoju zavesti še vedno prezgodaj, da bi razumeli, kaj pomeni naložiti svoj denar v socialno in okoljsko naravnane organizacije. Način določanja cene kapitala, ki sem ga opisal, je še vedno preuranjen. Iz spečega in nezavednega stanja glede načina ravnanja z denarjem se zdaj šele prebujamo. Rekel bi, da smo, posebno v obdobju od druge svetovne vojne dalje, ko sta gospodarstvo in denarni sistem tako zelo rasla, v mnogih pogledih ‘zaspali’. Ljudje se šele sedaj prebujajo. Ni pomembno, kako majhna je investicija. Če človek sodeluje pri novi obliki in novem načinu gledanja na denar, potem vsota sploh ni pomembna. Lahko je to tisoč dolarjev, lahko pa več milijonov, ljudje so v našem skladu skupaj, eden ob drugem. Velika razlika je, če sploh kaj prispevaš k temu, kjer smo sedaj. Z energetskega vidika vsak kamenček, ki pade v ribnik, povzroči valovanje.
Nam lahko poveste, kako se lahko mi kot posamezniki ali kot skupnosti izobrazimo in podpremo rast bolj etičnih naložbenih praks?
Eno, kar lahko naredite, je, da naslednjič, ko boste šli v trgovino, razmislite, kaj bi pomenilo, če bi kupili ekološko alternativo tistega, kar imate v mislih. Poskusite sebe poriniti na naslednji nivo, da kupite ekološko hrano ali zelene izdelke.
Pri vašem denarnem poslovanju je zelo pomembno, da dobijo več podpore lokalne banke in kreditne zveze, kajti to so posojila iz vaše skupnosti, ki so možna zato, ker imate vi tam svoj račun. Z nekoliko manj udobja lahko na lokalnem nivoju naredite veliko koristnega.
Pri vlaganju denarja bi prosil ljudi, da razmislijo, kam je pravzaprav naložen njihov denar. Če ste ga naložili v skupen sklad, si vzemite čas in poglejte, katera podjetja so v tem skladu. Vzemite si nekaj trenutkov, da razmislite, kako bi bilo, če bi bili solastnik ali denarni podpornik organizacije, ki resnično stoji za vašimi vrednotami, kajti sedaj imajo ljudje več možnosti za vlaganje v te stvari.
RSF je pionirska neprofitna organizacija za finančne storitve, namenjena spreminjanju načina ravnanja z denarjem v svetu. V partnerstvu s skupnostjo vlagateljev in donatorjev priskrbi kapital neprofitnim in profitnim socialnim podjetjem, ki se ukvarjajo s ključnimi problemi na področju prehrane in kmetijstva, izobraževanja in umetnosti ter ekološkega nadzora. www.rsfsocialfinance.org
Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.
prevedla: Marina Nuvak