Raziskava zdravljenja raka na debelem črevesu
Med bolniki s prvo do tretjo stopnjo raka na debelem črevesu brez metastaz, ki so jih zdravili z operacijo, so imeli tisti, ki so bili, poleg konvencionalne terapije, kot je kemoterapija ali obsevanje (po operaciji), deležni dodatne nege z fermentiranim izvlečkom bele omele Iscador (ISC), manj neugodnih reakcij na zdravljenje kot tisti s podobno obravnavo ter zgolj pasivno nego po posegih.
Stopnja I-III pomeni od zelo zgodnje do tiste, ko se je tumor razširil skoraj do limfnih vozličev. Študija opazovanja je bila zasnovana na zdravstvenih zaznamkih pri 804 zaporednih pacientih (429 ISC, 375 nega), ki so jih zdravili na 26 centrih v Nemčiji in Švici. Vodilni raziskovalec je bil W.E.Friedel iz bolnice Bad Bocklet v Nemčiji.
Kot del dolgotrajne podporne nege so pacienti dobivali dva do trikrat na teden podkožne injekcije ISC. Raziskovalci so primerjali rezultate konvencionalne podporne nege z dodatno nego z ISC, dolžino hospitalizacije in preživetje brez znakov bolezni. Pri svoji analizi so upoštevali vse razlike v osnovnih značilnostih pacientov, ki bi lahko vplivale na rezultate.
Po približno dvomesečnem zdravljenju in kontroli po 55-ih mesecih so poročali, da so imeli pacienti, zdravljeni z ISC, neugodne stranske učinke na zdravljenje v 19,1% primerih, pacienti, ki so dobili le podporno nego pa v 48,3%. Razlika je bila statistično zelo pomembna. Stranski učinki, povezani s prebavnim sistemom in posebno centralnim živčnim sistemom, so bili med tistimi, ki so prejemali ISC, manjši. Karnofskijev indeks, pokazatelj pacientovega splošnega stanja, je bil pri skupini z ISC zdravljenjem sicer nižji (slabši), se je pa ves čas izboljševal, medtem ko je pri kontrolni skupini ostal na istem nivoju kot po zaključeni terapiji. Čas hospitalizacije je bil občutno krajši (povprečno 35,5 dni pri skupini ISC in 42,1 dni pri kontrolni skupini); razmerje tveganja (riziko ponovnega pojava tumorja, metastaz drugod ali smrti) je bilo občutno, 32% nižje pri ISC skupini.
Sistemske reakcije so povzročile prekinitve terapije v 1,2% primerih, 23,3% ISC pacientov pa je imelo blažje oblike reakcije na področju vboda. Vendar pa pri ISC pacientih ni bilo nobenih življenjsko nevarnih ali trajnih stranskih učinkov na zdravila, prav tako pa ni bilo poročil, da bi se pri ISC pacientih povečal tumor.
Dr. Friedel je zaključil, da je bilo v tej doslej največji sistematični primerjalni evalvaciji kliničnih podatkov glede dodatnega zdravljenja z belo omelo pri raku na debelem črevesju pri ISC pacientih opaziti občutno manj stranskih učinkov na kemoterapijo/radiološko obsevanje, manj simptomov v povezavi med boleznijo in terapijo ter daljše obdobje preživetja brez znakov bolezni.
Bela omela za zdravljenje raka na trebušni slinavki
Pri nadaljnjem proučevanju Iscadorja (ISC) kot dela dodatne nege je izvleček bele omele pokazal močne dobrodejne učinke v primerjavi s konvencionalno dodatno nego pri pacientih z rakom na trebušni slinavki, ki so dobivali dodatno kemoterapijo (z ali brez obsevanja). Dodatno pomeni terapijo, dodano k osnovni terapiji (običajno operacija). Kemoterapija je bila pri 400 pacientih na 17 nemških klinikah in švicarskih centrih večinoma gemcitabine.
Avtor študije P. Heusser z univerze v Bernu je zapisal, da v Evropi terapijo z belo omelo pogosto uporabljajo kot dodatno nego pri rakavih bolnikih, predvsem za zmanjšanje stranskih učinkov konvencionalne kemo in radiološke terapije in za izboljšanje kakovosti življenja. S študijo so hoteli oceniti učinkovitost in varnost ISC, ki so jo injicirali podkožno dva ali trikrat na teden pri 205 pacientih, ki dobivajo dodatno kemo in/ali radioterapijo ali pasivno nego, in sicer pri vseh stopnjah raka trebušne slinavke. Kontrolna skupina 195 pacientov je dobivala le konvencionalno terapijo. Za začetek so merili stopnjo stranskih učinkov. Pri rezultatih so upoštevali začetne razlike v osnovnih značilnostih pacientov.
Pacienti v skupini ISC so imeli občutno nižjo stopnjo stranskih učinkov kot kontrolna skupina (13,7% proti 48,9%). Trdovratni simptomi, povezani s terapijo po poteku prve terapije, posebno simptomi na debelem črevesju, na centralnem živčnem sistemu so bili dosledno boljši pri skupini ISC. Karnofskijev indeks se je pri ISC skupini izboljšal, pri konvencionalno zdravljeni skupini pa poslabšal z občutno razliko 4,5% (povprečne vrednosti 79,1 proti 74,7%). Povprečno trajanje hospitalizacije (39,5 dni proti 53,6 dni) in število preživelih je bilo pri ISC skupini boljše (42% nižji riziko smrtnosti kot pri kontrolni skupini). To je bilo posebno poudarjeno pri tistih, ki so imeli metastaze.
Dr. Heusser je poudaril, da je ta študija največja sistematična primerjalna evalvacija podatkov, kar so jih kdajkoli izvedli glede dodatnega zdravljenja z belo omelo pri raku trebušne slinavke. Poleg pozitivnih odkritij glede zmanjšanja stranskih učinkov in simptomov pa daljše splošno preživetje nakazuje neodvisne ugodne učinke v vseh stadijih raka na trebušni slinavki.