Zima 2012,
letnik VIII, številka 4
Sarah Kane
Staromodne, kmečke igre o božičnem prazniku v letu 2012? Ali niso te le sentimentalen del zgodovine? In ko jih danes izvajamo, ali ne povzdigujemo zgolj evropsko kulturno dediščino? Ali v današnjem času ne potrebujemo na odru čisto drugačne igre?
To zadnje vprašanje zveni precej logično, saj živimo v času, ko pereča vprašanja nujno kličejo po odgovorih. Presenetljivo pa je, da božične igre iz Oberuferja ponujajo odgovore na ta vprašanja; in ko jih bomo razumeli, bodo ne le zadovoljile človeški intelekt, ampak tudi jasno nagovorile človeško srce.
Igre so bile napisane pred več kot 700 leti. Zrasle so iz starodavne modrosti, ki je izvirala iz misterijev. To je modrost, v kateri se skriva duhovni izvor ljudi in ki ima sama po sebi neko večno nespornost. Danes lahko antropozofija ljudem 21. stoletja pomaga razumeti globlje skrivnosti, ki se navezujejo na ljudi, o katerih te igre pripovedujejo.
prevod: Marina Nuvak
Vrnitev k duhovnosti
Igra ‘O svetih treh kraljih’ je igra, ki nas popelje iz sveta duševnega v svet duha. Pokaže nam pot, ki našim močem spoznanja nudi možnost, da se povrnejo k duhovnemu, tako kot nam ‘Igra o rojstvu Kristusa’ daje možnost prečiščenja ljubezni.
Čisto na začetku igre kralj Melhior, zlati kralj, izgovori nekaj zelo skrivnostnega. V trenutku, ko zagleda betlehemsko zvezdo, reče: ‘Wie Venus mit der sunna consomaniert, … .’
‘Consomaniert’ je beseda, ki označuje astrološki pojav konjunkcije. To je sovpadanje planeta Venere, ki predstavlja ljubezen, s Soncem, ki je nosilec kozmične modrosti in spoznanja. Tri kralje pa prepoznamo v igri kot nosilce tistih sil, ki v človeku delujejo kot mišljenje, čutenje in volja. Te sile pa potrebujejo vodnika, to je človekov ‘višji jaz’. Tega v igri predstavlja zvezda Jezusa Kristusa (nemško Jesus Christus: prva črka imena in prva črka priimka tvorita nemško besedo za jaz tj. Ich).
In zdaj se začne popotovanje, ki ni nič drugega kot pot, ki nas posveti v misterij krščanstva. In kot že od nekdaj nas ta pot vodi tako, da se najprej soočimo s slabim in z zlom. Človek sreča zlo, ko njegovo mišljenje, čutenje in voljo ne usmerja več njegov višji jaz. V igri zvezda vodnica zapusti kralje, zato jih pot najprej pripelje k Herodu. Ampak zlo se ne razkrije kar takoj. Prej se mora zgoditi ‘srečanje z otrokom’ kot akt misterija. Šele po srečanju s Herodom se zvezda spet prikaže in popelje kralje po pravi poti k ‘otroku’. A spet jih ta prava pot najprej pripelje do razpotja oz. notranje odločitve, da človek svojo voljo popolnoma preda duhovnemu vodstvu.
V Herodu doživimo človeka, ki je popolnoma ujet v svet misli in čutov. Človeka, obsedenega z željo po moči, ki je vse svoje sile mišljenja, čutenja in volje podredil tej želji. Posledica tega pa je stalno prisoten strah. Heroda je strah. Bog oče v igri Izgon iz raja vpraša Adama: ‘Er woass das bös und a das guat!’
Herod upošteva učenosti, ki so iz modrosti misterijev Stare zaveze shirale na slovarsko znanje. To na nas v igri učinkuje kot karikatura ali kot prah, ki se nabere v starih ogrinjalih. V Herodu moramo doživeti človeka, ki je vsa svoja spoznanja podredil zlu, človeka, pri katerem je sila ljubezni postala popolno samoljubje, čisti egoizem. Posledica tega je ukaz za pomor vseh novorojencev. Kaj ne doživljamo nekaj od tega vsak dan? Vendar tudi Herod na koncu igre pride do pretresljivega spoznanja o sebi in svojem delovanju. ‘Das zeitlich hat mi zu ser verwirrt; Der teifelhat mi dazua verführt.’
Dve poti obstajata, izvejo trije kralji. Z molitvijo jim njihov ‘višji jaz’ – zvezda pokaže pot. Ali pa se je treba, tako kot v predkrščanskih misterijih, najprej vprašati, ali je to pravi kraj. Kajti vprašanje mora biti postavljeno ob pravem času na pravem mestu od prave osebe. Potem pride na vrsto žrtvovanje. Kajti le z žrtvovano modrostjo starih misterijev preminulih kultur, lahko nastane nov misterij (Baltazar – Stara Indija, Melhior – Stara Perzija, Kasper – Stari Egipt).
Po čaščenju doživijo trije kralji, kot tudi pastirji, akt posvetitve v sanjah, v katerih jim je dano prepoznati zlo. To je jasno razvidno iz besed kraljev, ko se prebudijo.
Melhior: ‘An seltsamen traam hab i ghört, … ‘
Baltezar: ‘Desgleichen i a hab vernumma, von dem engel, derin unser Gemach i kumma, … ..’
Melhior sliši – inspiracija
Baltazar vidi – imaginacija
Tako te igre niso le čudoviti primeri ohranjene kulturne dediščine, lahko so tudi spodbuda, da na novo poiščemo in prepoznamo smisel praznovanja božičnega časa.
Vabimo vas torej,
da se na lastne oči prepričate
in si z nami ogledate
Igro o treh kraljih,
ki jo bodo učitelji naše šole letos
znova pripravili za nas.
Predstava bo
4.1.2013, ob 19. uri,
v novi telovadnici naše šole.
prevod: Bojana Bošnjak