Poletje 2011,
letnik VII, številka 2
Alec Templeton
Ali je v načinu poučevanja in učenja tujega jezika na waldorfskih šolah kaj posebnega? Če uspe učiteljem otroke in mladostnike pripraviti do tega, da so zainteresirani za učenje (česarkoli), potem je to nekaj posebnega! Ključ do vsakega učenja je navdušenje in pri tujih jezikih rado privede do tega, da si otrok resnično želi tuj jezik razumeti in govoriti.
Poletje 2011,
letnik VII, številka 2
dr. Andrej Fištravec
Ekonomist Dr. Claus Otto Scharmer je doktoriral na prvi nemški zasebni univerzi Witten-Herdecke. Sedaj je predavatelj na Messachusets Institute of Technology, kjer med drugim vodi program MIT IDEAS, katerega osnovno poslanstvo je povezava ključnih voditeljev s področja ekonomije, vlade in civilne družbe z namenom soustavrjanja socialnih inovacij in družbenih sprememb.
Poletje 2011,
letnik VII, številka 2
Drago Purgaj
Članstvo v IBDA (International Biodynamic Association) pomeni tudi možnost, da lahko slovensko biodinamiko razvijamo v duhu mednarodnega biodinamičnega gibanja. K temu v največji meri prispeva t.i. letna tema, ki jo pripravlja Sekcija za kmetijstvo pri Goetheanumu. Tema je jedro vsakoletnega kongresa v Dornachu ter rdeča nit dogajanj biodinamičnega gibanja po svetu.
Poletje 2011,
letnik VII, številka 2
Marija Poljanec
Ali kot pravi gospa Marija Thun: ‘Povsod na Zemlji je odtis zodiaka.’
Biodinamiki se v tem vedno znova preizkušamo. Ko sem prvič vzela v roke letošnji setveni koledar, mi je najprej padlo v oči ‘Izkoristimo opozicijo.’ in ‘Koliko jih je?!’ Pomislila sem:’T o prinaša dobro letino!’ In čeprav nam Narava včasih popolnoma spremeni delovanje neba, se opozicije kot smerokaz postavijo v bran.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Josipa Žilić Hozjan
Letošnja organizacija pusta je bila prav posebna izkušnja, saj smo se vse tri učiteljice s tem srečale prvič. Najprej smo raziskale, kakšna je tradicija na šoli, nakar smo se odločile slediti svojim idejam in notranjemu glasu. Seveda se je to izkazalo za najboljše. Predvsem smo želele, da bi bili otroci dejavni soustvarjalci veselega rajanja, manj pa opazovalci dogajanja na odru.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Igor Velepič
Na začetku šolskega leta smo se na roditeljskem sestanku dogovorili za možnost pridodanja ekskurzije v Grčijo za letošnji drugi letnik. Upoštevali smo pomislike o dragocenosti časa (deloma) med počitnicami in se odločili za morda malce hladnejšo, a najbolj elegantno rešitev, ki se ni zajedala preveč v redno šolsko delo. Tako smo letos prvič izpeljali del epohe Zgodovine umetnosti – metrika in poetika „na terenu’.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Marina Nuvak
V času od 1. do 3. aprila je v prostorih Waldorfske šole Ljubljana spet potekal eden od mnogih sklopov v okvirju seminarja za waldorfske učitelje in vzgojitelje. Tokratni vikend je bil posvečen predvsem umetnosti. V uvodnem nagovoru je g. David Brierley slušateljem govoril o pomenu umetnosti v pedagoškem procesu.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Manca Košir
Naneslo je, da oni dan nista mogla na roditeljski sestanek ne mati ne oče, pa sem šla babica najljubšega vnuka, strumno sem prikorakala v 7. b razred Waldorfske šole k gospe Grobelšek. Oj, kot bi prišla v majhno gledališče! Na zadnji steni razstava akvarelov mesečine v temnem gozdu, vsaka slika po svoje najlepša. Na klopeh dva ogromna narisana plakata na temo astronomije, gospa Grobelšek nam pokaže še teleskop, ki so ga naredili učenci iz papirja, in neverjetno vesoljsko plovilo z merilnimi aparati, ki ga je učenec izdeloval ne vem več koliko ur. V razredu imajo rože v loncih in pisane zavese na oknih. Ustvarjalno vzdušje, kakršnega ni bilo v nobenem drugem razredu, pa sem jih obiskala širom Slovenije že okoli sto.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Hilmar Moore
Prav kmalu zatem, ko se človek sreča z biodinamiko, se sreča tudi z Rudolfom Steinerjem. V svojem življenju je bil zelo produktiven. Njegovo delo zajema 6000 predavanj, na ducate knjig, inovativni pristop k izobraževanju, umetnosti, medicini, delo z ljudmi s posebnimi potrebami.
Pomlad 2011,
letnik VII, številka 1
Marija Poljanec
Odkar sem se odločila, da bom na naši kmetiji uveljavila načela biodinamike, redno škropim s preparatom 500 in 501 vse površine, tudi travnike enkrat letno. Njiva je podvržena bolj intenzivnemu škropljenju.